Izraz »Bog dobro plačuje in hudo kaznuje« je treba pravilno razumeti, saj je malo poenostavljeno povedan rek. Pravzaprav Bog ničesar ne »kaznuje«, ampak je trpljenje, časno ali večno, dejansko posledica ravnanja človeka. Kvečjemu lahko rečemo, da Bog zlo »uničuje«, ko gre za duhovno, moralno zlo. Če se človek svobodno odloči za »hudo«, zlo, greh in se ne skesa in obrne na Boga za odpuščanje, mu Bog niti ne more pomagati, saj ne more »poteptati« svobode, ki jo je podaril človeku. Tudi Božjega »plačevanja« ne moremo razumeti kot »trgovine«; mi storimo nekaj dobrega, Bog pa nam za to »plača«. Marveč nam Bog naklanja dobro zastonj, iz ljubezni, če mu le to omogočimo. Tako bo tudi večno življenje sad zastonjske Božje ljubezni in ne našega zasluženja. Naše »zasluženje« je le v tem, da Bogu ne onemogočimo, da bi nam to ljubezen izkazal.

Kaj bo s tistimi, ki vztrajno delajo slabo? Morda nam je Jezus odgovoril s priliko o dobrem pastirju, ki išče izgubljeno ovco. Bog gotovo do zadn...