Kadar se sprašujemo, kako je mogoča prihodnost pravičnosti in miru, sloge in odrešenja, Bogu zastavljamo enako vprašanje kot Nikodem: Ali se naša zgodovina lahko res spremeni? Tako nas težijo problemi, pasti in stiske! Ali se naše življenje res lahko začne znova? Da! Gospodova trditev, tako polna ljubezni, napolnjuje naša srca z upanjem. Ni pomembno, kako zelo nas stiskata bolečina ali greh: Križani nosi vse to breme z nami in za nas. Ni pomembno, kako obupani smo zaradi svojih slabosti: prav tedaj se razodene moč Boga, ki je Kristusa obudil od mrtvih, da bi dal svetu življenje. Vsak izmed nas lahko izkusi svobodo novega življenja, ki izhaja iz vere v Odrešenika. Ponovno nam sveti Avguštin daje zgled: še prej kot zaradi njegove modrosti ga cenimo zaradi njegovega spreobrnjenja. V tem ponovnem rojstvu, ki so ga po Božji previdnosti spremljale solze matere, svete Monike, je našel sebe in vzkliknil: »Ne bi me torej bilo, sploh bi me ne bilo, ko bi ti ne bival v meni. Ali bolje: ne bilo bi...