Kdo poskrbi, da bogoslužje teče usklajeno? Da vsak sodelavec natančno pozna svoje obveznosti? Da škofu ni treba skrbeti, kdaj naj si nadene katero pokrivalo in kdaj naj v roke prime škofovsko palico? Vse to in še marsikaj drugega so naloge škofovega ceremonierja*: v mariborski nadškofiji (pa tudi drugod) to vlogo opravlja Sašo Komes, ki je svoje poslanstvo nekoliko osvetlil v pogovoru za našo spletno stran. Konec letošnjega februarja se je v Rimu udeležil mednarodnega seminarja za vse, ki spremljajo škofe in jim pomagajo pri izvedbi bogoslužja.

Sprejem romarjev z nagovorom mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla. FOTO: osebni arhiv

Kaj torej počne škofov ceremonier? 

Vlogo škofovega ceremonierja bi si lahko najlažje predstavljali v luči koordinatorja oziroma povezovalnega člena med vsemi, ki tako ali drugače sodelujejo pri različnih verskih obredih. Njegovo poslanstvo je na kratko opisano v Splošni ureditvi Rimskega misala, kaj več pa spregovori Škofovski ceremonial, v katerem je poudarjeno, da je ceremonier v službi bogoslužja z namenom, da bi slovesno obhajanje bogoslužja, še posebej tistega, ki ga vodi škof, odražalo lepoto, preprostost in harmonijo. To pa seveda najlažje dosežemo s skrbno pripravo in usklajenostjo med vsemi liturgičnimi sodelavci, kot so pevci, bralci, razlagalci, strežniki ter diakoni, duhovniki in škofom.

Prav vsak vernik je pri bogoslužju povabljen k dejavnemu sodelovanju, ki poleg vidnega sodelovanja s petjem, skupno molitvijo in kretnjami pomeni tudi notranje duhovno sodelovanje.

Vsekakor pa je pomembno, da ni v ospredju teatralni vidik določene cerkvene slovesnosti, temveč da vsi zbrani dejavno sodelujejo v skladu s svojo bogoslužno službo in stanom. Prav vsak vernik je pri bogoslužju povabljen k dejavnemu sodelovanju, ki poleg vidnega sodelovanja s petjem, skupno molitvijo in kretnjami pomeni tudi notranje duhovno sodelovanje: to vključuje razumevanje pomena in bogate simbolike bogoslužja. Liturgija ni samo skupek pravil ali koreografije, ampak najodličnejši izraz molitve Cerkve.

S praktičnega vidika je naloga ceremonierja, da pripravi oziroma pregleda vse potrebno za bogoslužje, med samim obredom pa spremlja škofa ali duhovnika in ga s tem razbremeni nepotrebnih skrbi, da lahko v polnosti obhaja sveto daritev. Še posebej mora paziti, da svoje poslanstvo opravlja nadvse diskretno, spoštljivo in pozorno.

Udeleženci mednarodnega seminarja za škofove ceremonierje v Rimu, februar 2025. FOTO: osebni arhiv

Ali je za ta položaj potrebno posebno izobraževanje?

Posebno izobraževanje kot tako ne obstaja. Vsekakor pa je dobrodošlo, da imajo osebe, ki opravljajo to poslanstvo, teološko ozadje in da so dobro poučeni o zgodovini ter naravi bogoslužja, o njegovih zakonitostih in predpisih. Osrednje mesto liturgije je poudaril tudi drugi vatikanski cerkveni zbor, ki so ga začeli prav z razmišljanjem o središčnem mestu liturgije.

Kot Božje ljudstvo smo povabljeni k resni in življenjski liturgični vzgoji, da si znova pridobimo sposobnost simbolnega izražanja in razumevanja, ki je za bogoslužje temeljnega pomena.

Ne nazadnje je papež Frančišek v apostolskem pismu Srčno sem želel (Desiderio Desideravi) vse Božje ljudstvo povabil k resni in življenjski liturgični vzgoji, da si znova pridobimo sposobnost simbolnega izražanja in razumevanja, ki je za bogoslužje temeljnega pomena.

Ravno v duhu tega dokumenta je letos v Rimu na Papeškem inštitutu za liturgijo Sant'Anselmo potekala že druga izvedba mednarodnega seminarja za škofove ceremonierje. Srečanja v Italiji sem se tudi sam osebno udeležil. Predavanja in delavnice so obogatili številni strokovnjaki, med njimi nadškof Vittorio Viola, tajnik Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov. Skoraj 90 udeležencev z vsega sveta nas je med 24. in 28. februarjem poglabljalo teološki in pastoralni vidik pokoncilske liturgične prenove. Tečaj se je zaključil z obhajanjem svete evharistije v Pavlovi kapeli (Cappella Paolina) v Vatikanu, ki jo je vodil vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin.

Blagoslov kapel v Jankovi. FOTO: osebni arhiv

Je položaj škofovega ceremonierja vezan na škofa ali na škofijo?

Morda je v Cerkvi v Sloveniji sama služba ceremonierja dokaj nepoznana, saj to vlogo največkrat opravlja tajnik posameznega škofa, ki ga navadno spremlja tudi pri različnih liturgičnih opravilih; tako je njegova naloga vsekakor najprej vezana na škofa. Je pa res, da bi lahko zlasti stolnice in romarska svetišča zaupale to službo osebi, ki bi skrbela za skrbno pripravo in navdihujoč potek svetih obredov. Pomislimo samo na bogoslužno dogajanje velikega tedna, ki je vrhunec cerkvenega leta, še posebej velikonočno tridnevje, ki je bogato s simboliko in obredjem.

Žegnanjska nedelja na Rogli avgusta 2024. FOTO: Jože Potrpin

Ali mora biti škofov ceremonier duhovnik?

Če je bilo v preteklosti to poslanstvo v večini zaupano duhovnikom, se dandanes ta služba vedno pogosteje zaupa diakonom ali laikom, za katere pa je dobro, da bi bili postavljeni vsaj v službo akolita oziroma mašnega pomočnika. Mnogokrat namreč pomagajo pri pripravi oltarja in deljenju svetega obhajila.

Slovesnost svete birme. FOTO: osebni arhiv

Kako ste vi prišli do tega položaja?

Sam osebno na to gledam kot na služenje Bogu in Cerkvi, saj sem že od nekdaj ministrant. In ker prek svetih zakramentov najbolj doživljam Njegovo obličje, veliko časa posvečam tudi premišljevanju in poglabljanju področja liturgike. Prihajam iz nadškofije Maribor, kjer ima nadškof metropolit že od nekdaj za tajnika duhovnika, ki ga spremlja tudi pri cerkvenih slovesnostih. Ker pa je žetev velika, delavcev pa malo, pogosto pomaga na kakšni župniji. Tako se potem največkrat dogodi, da ga zamenjam in pomagam našemu nadškofu pri bogoslužju.

Sašo Komes in kardinal Arthur Roche, prefekt Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov, med srečanjem v Rimu. FOTO: osebni arhiv

Katere so vaše najljubše plati te vloge, katere morda nekoliko manj ljube?

Med manj ljube plati bi morda izpostavil napetost, ki lahko nastane nekaj minut pred začetkom kakšne slovesnosti, na katero se ne pripravimo primerno, tako duhovno kot obredno.

V vlogi škofovega ceremonierja mi je v največje zadovoljstvo, da smo vsi lahko v polnosti sodelovali in bili osupli nad lepoto bogoslužja.

V največje veselje pa mi je, kadar lahko svoje znanje in izkušnje predajam na mlajše rodove, še posebej na strežnike, ki so si ravno nadeli ministrantsko oblačilo in postopoma odkrivajo lepote bogočastja. Vsekakor pa mi je, kadar sem v vlogi škofovega ceremonierja, v največje zadovoljstvo, da smo vsi lahko v polnosti sodelovali in bili osupli nad lepoto bogoslužja.

Med eno izmed svojih splošnih avdienc je nekdanji papež Benedikt XVI. dejal: »Prva potreba za dobro obhajanje liturgije je ta, da naj bi bila liturgija molitev in pogovor z Bogom, kjer govori vsakemu med nami, tukaj in zdaj, ter čaka na naš odgovor.«

* čeprav SSKJ uporablja izraz ceremoniar, se v cerkveni obliki uporablja »ceremonier«, op. S. K.