Nova Gorica kulturnozgodovinsko ni primerljiva s soimenjakinjo, ki je danes v Italiji. Bila je sedež bolj ali manj slovenske dežele in kot nadškofija in sedež metropolije tudi naša verska prestolnica. V njenem semenišču se je izobrazila vrsta naših najpomembnejših primorskih duhovnikov. V letu 1848 so podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Goriški Slovenci so vedno hoteli biti del Slovenije, zato so po prvi svetovni vojni, med njo je Doberdob postal slovenskih fantov grob, na čelu s tigrovci plačali visoko ceno. EPK je priložnost, da s pomočjo kulture Evropi pokažemo, kakšno strašno ceno smo za obstanek plačali Slovenci.

Ni skrivnosti, da smo Slovenci na Goriškem, če ne izključno, pa v veliki meri obstali po zaslugi tamkajšnje duhovščine. Škof Jožef Balant ali Walland (1763–1834) je dunajskemu dvoru dopovedal, da Slovencev ni mogoče ponemčiti, zato slovenskemu šolstvu načelno ni več nasprotoval. Kot ostanki nekdanjega močnega slovenstva onstran državne meje še vedno delujejo slove...