Za mnoge so šmarnice le zgodbice, s katerimi otrokom približamo Marijo. A v vsaki se skriva nekaj več. Prikazujejo moč materine topline, soočanje z boleznijo, vsakdanje prepire, spomnijo na običaje. Predvsem pa vedno znova opozarjajo tako otroke kot odrasle na majhne stvari, ki poglobijo vero in ljubezen. V Adergasu smo se pred dvema letoma spomnili, da bi v času epidemije šmarnice otrokom približali na drugačen način. Mladi smo zgodbe brali nekje v naravi, vsak dan v drugem kotičku župnije. Otroci so bili navdušeni, s prijatelji pa smo se pri snemanjih povezali, kar pa je po mojem mnenju bistvo šmarnic – v povezanosti navdihovati druge.