Anzelm
![Anzelm](/storage/app/media/Saints/anzelm-2014-04-21.jpg)
Anzelm
Atributi: knjiga, pero ali ladjica
![](/storage/app/media/Saints/anzelm-1-2014-04-21.jpg)
Ime: Je nemško, zloženo iz besed ans »bog« in helm »čelada, zaščita«, pomeni »Bog je njegova čelada, Bog ga varuje«.
Rodil se je 6. maja (?) okoli leta 1033 v Aosti v Piemontu v Italiji,
umrl pa 21. aprila 1109 v Canterburyju v Angliji.
Družina: Izhaja iz bogate družine, oče je bil plemič Gundulf, mati pa Eremeberga, po rodu iz Burgundije.
Vplival nanj Platon, Aristotel, Avguštin, Boetij, Gregor Veliki, Bernegar iz Toursa, Lanfrane
Vplival na: Abelarda, Bonaventuro, Akvinskega, Descartesa, Leibniza, Kanta, Hegla.
Škofija: Škofijo v Canterburyju je leta 597 ustanovil sveti Avguštin, Anzelm pa je bil njegov 35. naslednik od 4. decembra 1093 do svoje smrti leta 1109. Po razkolu v 16. stoletju je Canterbery postal sedež Anglikanske cerkve.
![](/storage/app/media/Saints/anzelm-2-2014-04-21.jpg)
Zavetnik: Nima posebnega patronata.
Kreposti: Anzelma je poleg velike učenosti ter učiteljskih in vzgojiteljskih sposobnosti odlikovalo vzorno spokorno življenje, velika ljubeznivost, čustvenost in osebna pobožnost. Bil je skromnega in ponižnega duha, znal je biti tudi odločen in dosleden.
Dela: Napisal je veliko spisov, med njimi več kot 400 pisem, molitev in premišljevanj ter pomembna teološka in filozofska dela.
Upodobitve: Upodabljajo ga kot škofa, opata ali meniha; pri sebi ima knjigo, pero ali ladjico.
Goduje: 21. aprila.
Češčenje: Po več neuspelih poskusih, je papež Aleksander VIII. leta 1690 dovolil njegovo češčenje, Klemen XI. pa ga je 8. februarja 1720 razglasil za cerkvenega učitelja.