Atributi: knjiga, pero ali ladjica

Anzelm je imel komaj trideset let, ko so ga tovariši izvolili za priorja in kasneje opata v samostanu v Becu blizu Rouena, saj je že takrat slovel po svoji učenosti, vsestranski sposobnosti in brezgrajnem življenju. Potem ko je bil izpraznjen sedež canterburyjskega nadškofa in primasa Anglije, je kralj pod pritiskom drugih škofov na ta sedež imenoval Anzelma. Anzelm je službo sprejel, a kralju jasno pokazal, da ga ne bo podpiral pri njegovi zgrešeni politiki do cerkvenih zadev. Zaradi svoje načelnosti je bil zato kar dvakrat izgnan, na koncu pa je le dosegel, da ga je kralj Henrik začel spoštovati in ceniti.

Ime: Je nemško, zloženo iz besed ans »bog« in helm »čelada, zaščita«, pomeni »Bog je njegova čelada, Bog ga varuje«.

Rodil se je 6. maja (?) okoli leta 1033 v Aosti v Piemontu v Italiji,
umrl pa 21. aprila 1109 v Canterburyju v Angliji.

Družina: Izhaja iz bogate družine, oče je bil plemič Gundulf, mati pa Eremeberga, po rodu iz Burgundije.

Vplival nanj Platon, Aristotel, Avguštin, Boetij, Gregor Veliki, Bernegar iz Toursa, Lanfrane

Vplival na: Abelarda, Bonaventuro, Akvinskega, Descartesa, Leibniza, Kanta, Hegla.

Škofija: Škofijo v Canterburyju je leta 597 ustanovil sveti Avguštin, Anzelm pa je bil njegov 35. naslednik od 4. decembra 1093 do svoje smrti leta 1109. Po razkolu v 16. stoletju je Canterbery postal sedež Anglikanske cerkve.

Nauk: V svojem obširnem znanstvenem delu je Anzelm razvil temelje sholastike, njegova posebna odlika pa je, da je znal umsko spoznanje Boga in božjih reči povezovati in živeti z mističnim doživljanjem Boga in nadnaravnega. Bil je hkrati sholastik in mistik.

Zavetnik: Nima posebnega patronata.

Kreposti: Anzelma je poleg velike učenosti ter učiteljskih in vzgojiteljskih sposobnosti odlikovalo vzorno spokorno življenje, velika ljubeznivost, čustvenost in osebna pobožnost. Bil je skromnega in ponižnega duha, znal je biti tudi odločen in dosleden.

Dela: Napisal je veliko spisov, med njimi več kot 400 pisem, molitev in premišljevanj ter pomembna teološka in filozofska dela.

Upodobitve: Upodabljajo ga kot škofa, opata ali meniha; pri sebi ima knjigo, pero ali ladjico.

Goduje: 21. aprila.

Češčenje: Po več neuspelih poskusih, je papež Aleksander VIII. leta 1690 dovolil njegovo češčenje, Klemen XI. pa ga je 8. februarja 1720 razglasil za cerkvenega učitelja.