Avtor razstave je dr. Peter Schubert, zgodovinar, fotograf in organizator razstav, dolgoletni založniški direktor in tiskovni predstavnik opatije Klosterneuburg, avtor 70 knjig, zlasti o avstrijskih temah pred letom 1918. Iz njegovega bogatega, verjetno najobsežnejšega arhiva več kot 55.000 fotografij secesijske arhitekture v Evropi, si jih je na razstavi mogoče ogledati več kot 100, več kot 150 secesijskih motivov, ki jih je Schubert ujel v svoj objektiv, pa si je na razstavi v Galeriji Družina mogoče ogledati v okviru video projekcije.

Odprtja razstave se je udeležil tudi avstrijski veleposlanik v Sloveniji dr. Konrad Bühler. FOTO: Tatjana Splichal

Kakor je Peter Schubert povedal na odprtju razstave, ki poteka v sodelovanju s Kulturno deželo Spodnja Avstrija, je na fotografijah želel prikazati izbruh sloga, ki se je v Evropi pojavil na prelomu iz 19. v 20. stoletje in je bil tam potem prisoten dvajset oziroma celo trideset let. Fragmenti secesijskih pročelij iz različnih lokacij nekdanje monarhije so dokument časa, ki so ga zaznamovale številne spremembe na področju družbene ureditve, pogonske energije, prevoznih in komunikacijskih sredstev, novih prostočasnih dejavnosti, novega pogleda na telesno in duševno zdravje, kar se je vse odražalo tudi v arhitekturi.

FOTO: Tatjana Splichal

O različnih vidikih secesije je spregovoril tudi umetnostni zgodovinar, pesnik, esejist dr. Robert Simonišek, ki je razstavo odprl. Avtor knjige Slovenska secesija, ki je leta 2011 izšla pri Slovenski matici, je izrazil navdušenje nad nasičeno panoramo fotografij, ki prikaže pregled secesije v nekdanji avstro-ogrski monarhiji.

Razstavo je odprl Robert Simonišek, avtor knjige Slovenska secesija, ki je leta 2011 izšla pri Slovenski matici. FOTO: Tatjana Splichal

Slog, ki ga klasične razlage časovno umeščajo od leta 1890 do začetka prve svetovne vojne, je slovenske kraje dosegel z desetletnim zamikom in pri nas zajema obdobje od 1900 do 1920, je povedal Simonišek in izpostavil, da že različna poimenovanja – Glasgow Style, Art nouveau, Jugendstil – kažejo, da »v Evropi ni bilo večjega kraja, kjer secesija ne bi nekako odmevala«, in to ne le v arhitekturi. 

Fragmenti secesijskih pročelij iz različnih lokacij nekdanje monarhije so dokument časa, ki so ga zaznamovale številne spremembe.

Secesija je dosegla tudi druga področja, ne le različnih likovnih panog in fotografije. Ideje o tem, kakšen naj bo v arhitekturi pomen dekoracije, ornamenta, pa so se prek razglednic in grafik hitro širile.

Za glasbeno spremljavo dogodka je poskrbel kitarist Vitja Kovačević. FOTO: Tatjana Splichal

Pri nas se je secesijski slog – in to ne le v popotresni Ljubljani in večjih mestih, temveč tudi na podeželju – seveda uveljavil predvsem v navezavi na Dunaj. 

Nasičena panorama fotografij prikazuje pregled secesije v nekdanji Avstro-Ogrski.

Na razstavi, ki si jo je v Galeriji Družina mogoče ogledati do 13. junija, pa so predstavljeni tudi zanimivi primeri iz Budimpešte, Prage in drugih krajev nekdanje skupne države.

FOTO: Tatjana Splichal

Še nekaj fotoutrinkov z odprtja razstave si oglejte v fotogaleriji Tatjane Splichal.

1/13