Ko sem jih v škafu nesla z vrta, sem se hodeč med divjim plevelom ter zvedavimi čebulami, korenjem, peteršiljem, luštrekom, drobnjakom in porom ter sploh ne vem kdaj dozorelimi kumaricami, bučkami in jajčevci idr. kot že ničkolikokrat spraševala, kako čemu rečemo 'po domače' in kako v knjižni slovenščini. Pri tem sem se v bujnem zelenju in odkrivanju neznanega počutila kot Alice v čudežni deželi, se veselila debelega krompirja neumnega kmeta in se spraševala, kaj pravzaprav iz nabranega pripraviti. Nato pa me je misel odnesla v vedno zgledno urejena mamina vrtova, kjer na 1156 metrih nadmorske višine v kratkem poletju z veliko truda zraste vrsta dobrot, ki smo jih vedno z velikim veselje nabirali in obirali ter iz njih redno pripravljali vsakdanje obroke. Pa sem si zaželela nekaj domačega, iz povsem svežih sestavin po receptih, ki so jih uporabljali že naši predniki. Če vam zmanjka idej, zagotovo pride prav še vroča trijezična knjiga receptov Bakreni lonec/La caldaia di...