Baročni biser
Baročni biser
Čas katoliške obnove v 17. in 18. stoletju je bil tudi čas oživitve redovništva. Ker obnova verskega življenja ni mogla uspeti brez verske vzgoje mladine, so se ji posvečali številni redovi. Uršulinke so se posvetile vzgoji in izobrazbi deklet. Iz uršulinske redovne šole so izšle prve slovenske izobraženke, izza samostanskih zidov sv. Uršule je vpliv duhovne omike in praktičnega znanja segal v številne slovenske družine.
Uršulinke so prišle v Ljub-
ljano leta 1702 in se najprej nastanile v hiši trgovca Jakoba Schellenburga, ki je postal njihov glavni dobrotnik: z njegovo pomočjo je bil do leta 1718 dokončan uršulinski samostan, do leta 1726 pa tudi baročna dragocenost Ljubljane – uršulinska cerkev Svete Trojice.
Vrhunec ljubljanske baročne arhitekture
Cerkev je zasnoval arhitekt Carlo Martinuzzi, morda po Borrominijevem zgledu; ustvaril je zelo razgibano in svojstveno arhitekturno celoto, posebnost v slovenskem baroku. Umetnostni zgodovinar Blaž Resman je zapisal, da »uršulinska cerkev ...



