Zapri
Iskanje

»Benedikt XVI. nam kaže pot, ki vodi v preporod Evrope«

Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 16. 09. 2021 / 15:21
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 16.09.2021 / 15:27
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

»Benedikt XVI. nam kaže pot, ki vodi v preporod Evrope«

»Benedikt XVI. nam kaže pot, ki vodi v preporod Evrope«
Nova knjiga je tretji zvezek izbranih besedil Josepha Ratzingerja - Benedikta XVI. o Evropi, ki je izšel ob 50. obletnici diplomatskih odnosov med Svetim sedežem in Evropsko unijo FOTO: Vatican Media
Na italijanske knjižne police je pred nekaj dnevi prišla knjiga z izbranimi besedili Benedikta XVI. z naslovom »Resnična Evropa, identiteta in poslanstvo«.

Uvod v zbirko je napisal papež Frančišek, v zapisu pa je izpostavil, poroča Radio Vatikan, da nam Benedikt XVI. »razkriva skrivnost svojega veselja v teh težkih časih« in s tem »kaže pot, ki vodi v preporod Evrope«.

Nova knjiga je že tretji zvezek izbranih besedil Josepha Ratzingerja - Benedikta XVI. o Evropi, ki je izšel ob 50. obletnici diplomatskih odnosov med Svetim sedežem in Evropsko unijo. Kot v uvodu piše Frančišek, upokojeni papež s svojo značilno »jasnostjo, takojšnjo dostopnostjo in poglobljenostjo veličastno oriše 'idejo o Evropi', ki je nedvomno navdihovala njene ustanovitelje in je temelj njene veličine, njena dokončna zatemnitev pa bi pomenila njen popoln in nepovraten propad«.

Benedikt XVI. nam razkriva skrivnost svojega veselja v teh težkih časih.

V »temelju Evrope, njene ustvarjalnosti, njene zdrave blaginje in predvsem njene človečnosti je namreč humanizem učlovečenja«, Joseph Ratzinger pa pravi, da »je lik Jezusa Kristusa v središču evropske zgodovine in je temelj resničnega humanizma, nove človečnosti. Kajti če je Bog postal človek, potem človek pridobi popolnoma novo dostojanstvo. Če pa je človek zgolj produkt slučajne evolucije, potem je njegova človečnost slučaj in tako bo na neki točki mogoče človeka žrtvovati za navidezno višje cilje. Če pa je Bog ustvaril in hotel vsakega posameznega človeka, so stvari popolnoma drugačne. In če je sam Bog postal človek, če je celo trpel za človeka, potem je človek deležen dostojanstva, ki je lastno Bogu. Kdor se moti o človeku, napada samega Boga.«

Papež Frančišek piše, kako ob mnogih besedah in visokoletečih izjavah »danes v Evropi vedno bolj izgubljamo ravno idejo o spoštovanju vsakega človeškega življenja, začenši pri izgubljanju zavedanja o njegovi svetosti, torej ravno pri zatemnitvi zavedanja, da smo Božje stvaritve«. Benedikt XVI. pa se ne boji pogumno obsoditi mnogih izrazov te »dramatične odpovedi ideji stvarjenja«.

Danes v Evropi vedno bolj izgubljamo idejo o spoštovanju vsakega človeškega življenja.

Delo, po Frančiškovih besedah »prežeto z velikim realizmom«, »se ne konča s pesimizmom in žalostjo«, ampak ravno nasprotno. »Razlog mojega upanja – piše Benedikt XVI. – je v dejstvu, da je želja po Bogu, iskanje Boga globoko zapisano v vsako človeško dušo in ne more izginiti. Zagotovo za določen čas lahko pozabimo na Boga, ga odložimo, se posvetimo drugim stvarem, toda Bog nikoli ne izgine. Preprosto drži, kar pravi sv. Avguštin, da smo ljudje nemirni, dokler ne najdemo Boga. Ta nemir obstaja tudi danes. To je upanje, saj se človek vedno znova, tudi danes, podaja na pot proti temu Bogu.«

Benedikt XVI. nam s tem, ko nam razkriva skrivnost svojega veselja v teh težkih časih, kaže tudi pot, ki vodi v preporod Evrope, uvod v nov zvezek besedil svojega predhodnika sklene papež Frančišek.

Ljudje smo nemirni, dokler ne najdemo Boga, in ta nemir obstaja tudi danes.

Nalaganje
Nazaj na vrh