Papež Benedikt XVI. je minulo soboto obiskal vatikansko apostolsko knjižnico, ki so jo po treh letih obnovitvenih del ponovno odprli 20. septembra, poročajo pri vatikanskem radiu. Sveti oče, ki je knjižnico obiskal 25. junija leta 2007 pred začetkom obnove, si je med obiskom ogledal nov izgled knjižnice ter zbrike nekaterih rokopisov, knjig, kovancev in medalij, fotografski arhiv in papirus, vodstvo približno petsto let stare knjižnice pa mu je predstavilo opravljeno delo. Papež se je v okviru približno enournega obiska srečal tudi z drugimi zaposlenimi v knjižnici in dobrotniki knjižnice ter si ogledal nova dvigala.

Sveti oče Benedikt XVI. je pred dobrim mesecem dni v pismu arhivarju in bibliotekarju svete rimske Cerkve kardinalu Raffaelu Farini izpostavil dve osrednji vrednosti vatikanske apostolske knjižnice. Ta je, kot je zapisal papež, eminentni kraj zgodovinskega spomina Cerkve in dragoceno sredstvo, ki papežu pomaga opravljati njegovo poslanstvo. V soboto je Benedikt XVI. v knjižnici tudi molil. Vsem zaposlenim in obiskovalcem je zaželel, da bi 'ti krepostni raziskovalci resničnega, razsvetljeni z modrostjo Gospodove Besede, usmerjali prizadevanja za ustvarjanje bolj človeškega sveta'.

Eden izmed ciljev obnove vatikanske apostolske knjižnice je bil izboljšati delovne razmere in poskrbeti za sodobno hranjenje ter varnost knjižničnih zalog. Obnovitvena dela so vključevala obnovo statike, montažo novih dvigal in izboljšavo klimatskih naprav. Poleg tega je bil obnovljen tudi seznam rokopisov in knjig. Rokopisi, arhivske listine, knjige, časopisi, kovanci in odlikovanja ene izmed najdragocenejših zbirk na svetu so tako od konca septembra ponovno na razpolago raziskovalcem in študentom.

Vatikansko apostolsko knjižnico je kot prostor za shranjevanje svojih osebnih zbirk leta 1450 ustanovil papež Nikolaj V. Leta 1475 je papež Sikst IV. z bulo 'Na čast vojskujoče se Cerkve' knjižnici dal pravni status, namenil ji je denarna sredstva in zaposlil ljudi, leta 1587 pa je papež Sikst V. italijanskemu arhitektu Domenicu Fontani naročil, naj nariše načrt zgradbe za knjižnico. Danes knjižnica hrani milijon šeststo tisoč starih in modernih knjig, osem tisoč tristo tiskanih dokumentov, petinšestdeset zapisov na pergament, stopetdeset tisoč rokopisov in starih dokumentov, tristo tisoč kovancev in medalj ter približno dvajset tisoč umetnin. Med najbolj znanimi deli je Codex Vaticanus ali Vatikanski kodeks, ki je najstarejša znana rokopisna Biblija. Papež Janez Pavel II. je leta 1988 v apostolski konstituciji Pastor Bonus ali Dobri pastir poslanstvo Vatikanske apostolske knjižnice opredelil kot kot služenje razvijanju, ohranjanju in razširjanju kulture.