Razstava likovnih del ob 80-letnici SAZU
Objava:
11. 04. 2018 / 11:52
Deli:
Čas branja:
2 minuti
Nazadnje Posodobljeno:
12.04.2018 / 06:44
Razstava likovnih del ob 80-letnici SAZU
V Narodni galeriji nocoj odpirajo razstavo izbranih del likovnih umetnikov, članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
V Narodni galeriji bodo nocoj odprli razstavo izbranih del iz opusov likovnih umetnikov, članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), ki letos obhaja 80-letnico. Razstava 69 del 23 umetnikov bo ponudila vpogled v širino ustvarjalnosti in umetnostno izročilo preteklih 80 let. Razstava bo na ogled do 3. junija.
Kot je zapisano na spletni strani Narodne galerije, bodo na razstavi z naslovom Likovni umetniki SAZU na ogled dela slikarjev Riharda Jakopiča, Matije Jame, Maksima Gasparija, Anice Sodnik-Zupanec, Gojmirja Antona Kosa, Božidarja Jakca, Franceta Miheliča, Avgusta Černigoja, Lojzeta Spacala, Zorana Mušiča, Gabrijela Stupice, Janeza Bernika, Andreja Jemca, Valentina Omana, Emerika Bernarda, Metke Krašovec, Jožefa Muhoviča, Krsta Hegedušića in Toshihira Hamana ter kiparjev Lojzeta Dolinarja, Zdenka Kalina, Borisa Kalina in Draga Tršarja.
Letos obhajamo 80-letnico SAZU, ki obstaja in deluje od leta 1938, ko so se na ustanovni skupščini zbrali prvi akademiki, pa tudi stoletnico Narodne galerije. Obe ustanovi sta tesno povezani. Narodna galerija je leta 1927 izdala knjižico z naslovom Naša največja kulturna naloga. Akademija znanosti in umetnosti, ki je širšo javnost seznanila s potrebo po ustanovitvi akademije. Tedaj je bil pri prosvetnem ministrstvu vložen tudi zakonski predlog za njeno ustanovitev.
Med predlagatelji sta bila na pobudo Znanstvenega društva za humanistične vede poleg Narodne galerije še Slovenska matica in društvo Pravnik, pozneje pa tudi Univerza v Ljubljani. Narodni dom, današnja matična stavba Narodne galerije, je bil na začetku skupno domovanje obeh ustanov. Ustanovni občni zbor je bil sklican leta 1937, dokončno pa so prizadevanja obrodila sadove leta 1938, ko je bila 7. septembra izdana uredba o ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Današnje polno ime je dobila deset let pozneje.
Med člani upravnih teles Narodne galerije so bili tudi likovni umetniki. V SAZU je bilo med letoma 1938 in 2018 sprejetih 17 slovenskih slikarjev, dva slikarja neslovenskega rodu in četverica kiparjev.
Foto: splet / Wikipedia
Kot je zapisano na spletni strani Narodne galerije, bodo na razstavi z naslovom Likovni umetniki SAZU na ogled dela slikarjev Riharda Jakopiča, Matije Jame, Maksima Gasparija, Anice Sodnik-Zupanec, Gojmirja Antona Kosa, Božidarja Jakca, Franceta Miheliča, Avgusta Černigoja, Lojzeta Spacala, Zorana Mušiča, Gabrijela Stupice, Janeza Bernika, Andreja Jemca, Valentina Omana, Emerika Bernarda, Metke Krašovec, Jožefa Muhoviča, Krsta Hegedušića in Toshihira Hamana ter kiparjev Lojzeta Dolinarja, Zdenka Kalina, Borisa Kalina in Draga Tršarja.
Letos obhajamo 80-letnico SAZU, ki obstaja in deluje od leta 1938, ko so se na ustanovni skupščini zbrali prvi akademiki, pa tudi stoletnico Narodne galerije. Obe ustanovi sta tesno povezani. Narodna galerija je leta 1927 izdala knjižico z naslovom Naša največja kulturna naloga. Akademija znanosti in umetnosti, ki je širšo javnost seznanila s potrebo po ustanovitvi akademije. Tedaj je bil pri prosvetnem ministrstvu vložen tudi zakonski predlog za njeno ustanovitev.
Med predlagatelji sta bila na pobudo Znanstvenega društva za humanistične vede poleg Narodne galerije še Slovenska matica in društvo Pravnik, pozneje pa tudi Univerza v Ljubljani. Narodni dom, današnja matična stavba Narodne galerije, je bil na začetku skupno domovanje obeh ustanov. Ustanovni občni zbor je bil sklican leta 1937, dokončno pa so prizadevanja obrodila sadove leta 1938, ko je bila 7. septembra izdana uredba o ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Današnje polno ime je dobila deset let pozneje.
Med člani upravnih teles Narodne galerije so bili tudi likovni umetniki. V SAZU je bilo med letoma 1938 in 2018 sprejetih 17 slovenskih slikarjev, dva slikarja neslovenskega rodu in četverica kiparjev.
Foto: splet / Wikipedia
