To okno iz barvnega stekla je nastalo ob koncu 13. stoletja za cistercijansko opatijo v Altenbergu blizu Kölna v Nemčiji. Na steni z vitraži je prizor oznanjenja upodobljen v dveh ločenih panelih: na levi je prikazan angel Gabriel, na desni pa Devica Marija. Red cistercijanov, ki se je pojavil v 11. stoletju kot del reformnega gibanja pod vodstvom papeža Gregorja VII., je stremel k obnovi discipline življenja duhovnikov, skladne s katoliškim naukom in dostojne njihovi poklicanosti. Red, ki ga je ustanovil sv. Robert iz Molesma († 1110), je doživel najizrazitejši razcvet po zaslugi sv. Bernarda iz Clairvauxa († 1153) in njegovih tovarišev. Izhajajoč iz prenove Benediktovega vodila je bilo v ospredju prizadevanje za meniško življenje po »novih poteh popolnosti«.

Toda pred nami je upodobitev angela popolnoma brez simbolov.

Že od časa Priscilinih katakomb (okoli leta 200) so umetniki, ki so upodabljali Gospodovo oznanjenje, skušali prikazati vidik učlovečenja, primeren za kontemplacijo, čeprav samega skrivnostnega dogodka ni mogoče neposredno upodobiti. Ta izziv so reševali z dodajanjem simbolov dejanskemu opisu obiska angela: lilija, žezlo, peščena ura, tri zvezde, zaprti vrt (hortus conclusus), neokrnjena zakonska postelja, zavesa, steber, knjigi Stare in Nove zaveze, kolovrat ali nit, mrtvaški prt, prazen stol, motiv pomladi …

»Izdelovati nekaj iz svetlobe, prijatelj moj, je težje kot izdelovati iz zlata.«

Toda pred nami je upodobitev angela popolnoma brez simbolov. S svojo premišljeno zadržanostjo odkriva drugačne, diskretnejše, a za cistercijanske menihe, prekaljene kontemplativce, jasnejše označevalce. Mar ni prav svetloba, ki prodira skozi stekleno okno, zanje manifestacija Luči, rojene iz Luči? Umetnost barvnih steklenih vitrajev, ki se je rodila in razvijala v gotskih katedralah, je bila zasnovana na teologiji Luči, ki je hkrati izhajala iz nje. Bila je umetnost osvetljevanja duš z nadnaravno svetlobo. Zato francoski pesnik Paul Claudel v Oznanjenju Mariji steklarju Pierru de Craonu upravičeno pripisuje besede: »Izdelovati nekaj iz svetlobe, prijatelj moj, je težje kot izdelovati iz zlata.«

Tukaj prizor ne poteka ne v hiši v Nazaretu ne v palači, temveč … sredi neba! Poudarjeno mora biti, da se je s skrivnostjo učlovečenja na zemlji uresničilo Božje kraljestvo. Angel z desnico nakazuje blagoslov: kot poslanec Svete Trojice govori v imenu Očeta, Sina in Svetega Duha. Z levico razvija trak s filakterijem, ki nosi latinski napis: Ave Maria, gratia plena – »Zdrava, Marija, milosti polna«, kar potrjuje pozdrav, ki ji ga je izrekel. Tako angel kot Devica Marija, ki ji govori, nosita slaven sijajni venec; njegovi božanski žarki so stilizirani v zlati barvi. Tudi angelova krila, simbol njegovega poslanstva med nebom in zemljo, so stilizirana.

Ta angel oznanjenja priča o cistercijanskem duhovnem in umetniškem idealu, ki daje prednost preprostosti ...

Ni razkošja simbolov, ne pripovednega bogastva, niti dinamike v upodobitvi tega stoječega angela. Ta angel oznanjenja priča o cistercijanskem duhovnem in umetniškem idealu, ki daje prednost preprostosti, celo strogosti. Umetnik, ki je ustvaril to stekleno okno, sicer mojstrsko uporablja tehniko in duha francoske gotske umetnosti ter dosega izjemno eleganco v obraznih potezah in rokah. Vendar je zavestno izbral zadržanost in se izognil razkošju, značilnemu za barvna okna velikih katedral tistega časa. To pa zato, da bi vso svojo umetnost osredotočil na nepredstavljivo resničnost, ki jo označujeta angelovo sporočilo in Marijin odgovor:

Resnična luč / ki razsvetljuje vsakega človeka, / je prihajala na svet. / In Beseda je meso postala / in se naselila med nami.

 *** Članek je bil najprej objavljen v reviji Magnificat št. 04/2024. Spremljajte spodbudne misli iz Magnificata na Facebook profilu @verujem.