Umetnina na naslovnici: Križanje
Umetnina na naslovnici: Križanje
Tintoretto (1518–1594) velja za največjega slikarja trojice umetnikov, ki so v 16. stoletju zaznamovali Benetke – verjetno je celo boljši od Tiziana, njegovega učitelja, in Veroneseja, njegovega največjega tekmeca, čeprav so mnogi trdili, da sta oba nepresegljiva. Ponosno se je imel za pravega Kristusovega učenca in dejal, da je njegov prvi namen v umetnosti ta, da bi ljudem še bolj približal svojega Gospoda. Ko je v rokah držal paleto, se je čutil poslanega ter se večinoma posvečal upodabljanju Svetega pisma. S svojimi deli je želel povzeti dogodke pred Kristusovim zemeljskim življenjem in po njem, od stvarjenja do konca časov, pri čemer je za označevanje preteklih likov in prihodnjih izpolnitev svetopisemskih zgodb, ki jih je upodobil, uporabljal bogato simboliko.
Ponosno se je imel za Kristusovega učenca in dejal, da je njegov prvi namen v umetnosti ta, da bi ljudem še bolj približal Gospoda.
V tem duhu je Tintoretto petindvajset let svojega življenja posvetil dekoraciji palače Scuola Grande di San Rocco v Benetkah, kjer je sedež istoimenske bratovščine. Tam je ustvaril petinpetdeset izjemnih slik monumentalnih razsežnosti. Eden najlepših draguljev te zbirke je njegovo Križanje, katerega najpomembnejši detajl krasi naslovnico te izdaje Magnificata. Sliko, ki meri 5 metrov v višino in skoraj 12 metrov v širino, je umetnik ustvaril v dveh letih (1565–1567), kar priča o njegovi virtuoznosti in osupljivi hitrosti slikanja. Zaradi teh izjemnih darov so mu dali vzdevek Il Furioso – Besneči. Njegov »bes« je resnično očiten v vizualni kompleksnosti in čustveni intenzivnosti tega dela.
Sliko, ki meri 5 metrov v višino in skoraj 12 metrov v širino, je umetnik ustvaril v dveh letih (1565–1567), kar priča o njegovi virtuoznosti.
Pod apokaliptičnim nebom, v vrvežu gibanja, v čustvenem viharju, je upodobljenih kar sedemdeset likov. Vsak od njih s svojim dejanjem prispeva k izpolnitvi največje tragedije človeške zgodovine – umoru Boga. Na vrhu in v središču slike je Kristus na križu – vse se zgrinja k njemu in iz njega vse izžareva. Tintoretto ga prikazuje di sotto in sù (iz nizkega zornega kota navzgor), v dih jemajoči perspektivi, ki nas popelje več kot pet metrov visoko. Občinstvo slike tako postane del prizora, postavljeni smo v vlogo vojakov, ki gledajo tistega, ki so ga prebodli (Zah 12,10).
Ta človek na križu je resnična Luč sveta.
Slikar realistično poudari anatomijo križanega: vsaka mišica je napeta v obupnem boju, saj bi se, če bi popustile, telo v trenutku zadušilo. A vendar meso, darovano za nas, ne odseva morbidnosti, temveč svetlobo – nežno žarenje, ki ga okoliška tema ne more pogoltniti. Ta človek na križu je resnična Luč sveta. To žarenje postane še pomenljivejše v njegovem obrazu, ki je okronan s trnjem, a hkrati obdan z avreolo, kot da bi njegova slava izhajala prav iz njegove bolečine. Tudi napis I.N.R.I. (Iesus Nazarenus, Rex Iudaeorum – Jezus Nazarečan, judovski kralj) je obsijan s tem sijajem. Pilatov napis je tako presežen v svoji zemeljski omejenosti in dobi globlji pomen: Jezus je resnično kralj – in to za vedno. Toda njegovo kraljestvo ni od tega sveta. Jezus je kralj v svoji službi. Odrešenik v svoji daritvi. Vsemogočen v svoji slabosti. Dobrotnik v svoji smrti. Ponižan bo poveličan, povzdignjen bo nad vse, ker se je najgloblje ponižal – vse do pekla. Ne, njegovo kraljestvo ni od tega sveta. On je Kralj kraljestva, kjer vlada Ljubezen.
Ne, njegovo kraljestvo ni od tega sveta. On je Kralj kraljestva, kjer vlada Ljubezen.
In tukaj lahko zremo tega Kralja Ljubezni, ki nagiba k nam svoj obraz. Pod križem se sv. Janez z vsem svojim bitjem obrača k njemu. Na Kalvariji, kjer prejme Božjo Mater za svojo mater, apostol ljubezni predstavlja vse nas – tebe in mene. In poglej – Jezusov pogled sreča njegovega. Poglej – v zadnji uri njegovega življenja Jezus s pogledom sreča tudi nas …
Pierre-Marie Dumont, ustanovitelj revije Magnificat.
Scuola Grande di San Rocco, Benetke, Italija © Bridgeman Images. Celotna slika je dostopna na tej povezavi.
***
Članek je bil najprej objavljen v reviji Magnificat št. 04/2025. Spremljajte spodbudne misli iz Magnificata na Facebook profilu @verujem.



