Slovesno obhajanje evharistije je poleg svetih vrat še eno izmed temeljnih znamenj svetega leta. Po škofi jah se namreč sveto leto začne ravno s slovesno sveto evharistijo, ki jo v stolnicah ob somaševanju duhovnikov obhaja krajevni škof. Gre za pomenljiv dogodek in znamenje, kajti stolna cerkev je »mati vseh cerkva« v škofi ji in s tem središče liturgičnega življenja škofi je. Je hkrati znamenje edinosti tistih, ki verujejo z vero, ki jo škof oznanja v občestvu s papežem kot naslednik apostolov in kot pastir delne Cerkve, ki mu je zaupana. Ko se škof skupaj z duhovniki in ljudstvom zbere v stolnici za obhajanje svete maše, se na poseben način razodeva Cerkev, v kateri je navzoč Kristus, vrhovni pastir novega Božjega ljudstva.

Slovesno obhajanje evharistije je poleg svetih vrat eno izmed temeljnih znamenj svetega leta.

Slovesna evharistija ob začetku svetega leta se začne z romanjem od zbirne cerkve (collectio) proti stolnici. Procesija se vije za križem, ki naj bi ga nato postavili v prezbiterij, v bližino oltarja, kjer ostane vse jubilejno leto, da ga verniki lahko častijo. Na ta način je nakazana tesna povezava križa in evharistije, kajti vsebina razlomljenega kruha je Jezusov križ, njegova žrtev v pokorščini Očetovi ljubezni (Apostolsko pismo Srčno sem želel, 7). Ta procesija je znamenje poti upanja romajočega ljudstva za Kristusovim križem na poti v nebeški Jeruzalem (kar predstavlja tudi logotip svetega leta). Zgovorno je dejanje škofa na pragu stolnice, ko vernikom pokaže križ in jih povabi k češčenju z besedami: »Pozdravljen, Kristusov križ, naše edino upanje.« Kot je dejal papež Frančišek, je v tem zapletenem svetu Kristusov križ sidro odrešenja, znamenje upanja, ki ne razočara, ker temelji na ljubezni Boga. Križ, znamenje odrešenja, je namreč, ne glede na posebne poudarke posameznega jubileja vedno v središču praznovanja le-tega, kajti sveto leto se praznuje kot vrnitev celotnega Božjega ljudstva h Kristusu Odrešeniku, ki nas je odrešil ravno s svojo smrtjo na križu.

Pomenljiv je obred spomina na sveti krst z blagoslovom vode in kropljenjem ljudstva, ki sledi slovesnemu vstopu v cerkev. Sveti krst je temelj vsega krščanskega življenja, ker nam odpira vrata k vsem ostalim zakramentom in nas naredi za Božje otroke in člane Kristusove skrivnostnega telesa, ki je Cerkev. Bogata in polna zaupljive vere je blagoslovna molitev nad vodo, ki izraža zaupanje, da bomo prejeli odpuščanje grehov, da bomo obvarovani vseh bolezni in zvijač hudega duha ter da bomo prejeli milost Gospodovega varstva. A ni velikokrat ravno to tudi naša osebna prošnja in molitev?

Iz evharistije prejemamo moči za naše življenje, z njenim obhajanjem smo zedinjeni z nebeškim bogoslužjem in imamo tako vnaprej delež pri večnem življenju.

Očiščeni lahko nato pristopimo k samemu obhajanju svete evharistije, ki je, kot je dejal sv. Janez Pavel II., največje darilo, ki ga je Bog podaril človeštvu. Sveta evharistija ni samo vrhunec in središče v obhajanju svetega leta, ampak je vir in višek vsega krščanskega življenja (2. vat. koncil, LG/C 11). Kristjanovo življenje mora biti evharistično. Iz evharistije, ki obsega ves duhovni zaklad Cerkve, prejemamo moči za naše življenje, z njenim obhajanjem smo zedinjeni z nebeškim bogoslužjem in imamo tako vnaprej delež pri večnem življenju (KKC 274). Nenazadnje pa tudi romanje v svetoletno cerkev ne more miniti brez udeležbe pri obhajanju svete maše in prejema svetega obhajila, kar je eden izmed pogojev za prejem popolnega odpustka.

P. Anton Borovnjak, minorit, je na podiplomskem študiju liturgike.

***

Članek je bil najprej objavljen v reviji Magnificat št. 02/2025. Spremljajte spodbudne misli iz Magnificata na Facebook profilu @verujem.