18. aprila 1930 je radio BBC poročal, da ni nobenih novic, zato so namesto poročil predvajali klavirsko glasbo. Kako lepo bi bilo, če bi se kaj takega lahko zgodilo tudi danes! Čeprav smo v sezoni kislih kumaric, ko naj se ne bi »nič« dogajalo, nas običajni in družbeni mediji bombardirajo z novimi nesrečami, zločini, pa tudi z zaresnimi bombami in izstrelki, ki padajo vsepovprek v Ukrajini, Gazi, na meji med Tajsko in Kambodžo, v Jemnu, Sudanu, Etiopiji ... Hvaležni smo, da je pri nas mir.

Hvaležni pa smo lahko tudi, da je v minulem tednu v naših medijih vsaj občasno namesto krvavo rdeče prevladovala rumena barva. Pa ne tista iz rumenega tiska, pač pa rumena z dirke Tour de France. Tadej, pa tudi Primož, Matej in Luka so vrhunski kolesarji. Smo dovolj hvaležni, da živimo ne le v rumeni, pač pa zlati dobi slovenskega kolesarstva?

Kako pa živimo hvaležnost za vse drugo, kar nam je dano? Jo izražamo (samo) v besedah? Morda tudi z molitvijo? Kaj pa z deli? Rajko in Ana Špehar Vrtin sta iz ...