Aušra Čebatoriūtė, novinarka iz Litve

Ko se je začela vojna v Ukrajini, se je družba v Litvi v trenutku poenotila in pozabila na tedanje napetosti. Ljudje so priskočili na pomoč beguncem, jim pomagali s stanovanjem, življenjskimi pripomočki in pri iskanju službe. Aktivno so pomagali tudi s finančno podporo ukrajinskim vojakom (novinar Andrius Tapinas je npr. s prispevki posameznikov v le treh dneh zbral 5,9 milijona za nakup drona Bayraktar).

Sama sem rojena že v neodvisni Litvi in nisem doživela življenja v sovjetski dobi. A naši stari starši se spominjajo boleče zgodovine, ki nas svari, naj ne zaupamo Rusiji: deportacije v Sibirijo, okupacija, krivice in zatiranje Katoliške cerkve. Zato je škoda, da so nas v mednarodni skupnosti začeli poslušati šele po začetku te vojne in spoznali, o čem smo govorili, ko smo Rusijo javno označili za teroristično državo. Do tega trenutka so nas imeli za majhno državo, ki se igra in izziva močnejšo sosedo.