Z župnikom Jožetom Plutom na čelu. FOTO: Arhiv udeležencev

Najprej k Janezu dobremu

Napolnili smo dva avtobusa, zato nas je poleg vodičke gospe Barbare Toplak na petdnevnem romanju spremljal še duhovnik g. Aleš Rupnik. 27. aprila smo iz Poljan krenili mimo Brescie in Bergama v manjšo vasico Sotto il Monte, rojstni kraj papeža sv. Janeza XXIII. Vožnjo smo si popestrili z ogledom filma o papežu »Janezu dobrem« in tako ob ogledu kraja in pomembnih točk, povezanih z življenjem tega svetnika, tudi pri sveti maši globlje začutili njegov pomen in veličino. Pot smo nadaljevali mimo Genove ob obali Ligurijskega morja v Francijo ter nato po slikoviti Azurni obali.

Bazilika sv. Marije Magdalene. FOTO: Arhiv udeležencev

Postanek pri Mariji Magdaleni

Drugi dan smo dospeli do majhne vasice Saint-Maximin-la-Sainte-Baume v Provansi, nad katero kraljuje velikanska bazilika sv. Marije Magdalene, kjer je tudi grob te svetnice. Nedeljsko sv. mašo tam smo doživeli še posebej slovesno, ko je v baziliki zazvenela pesem naših mladih. Med vožnjo dalje po južni Franciji mimo Carcassónna in Toulousa smo se na Lurd pripravili z ogledom filma Bernardkina pesem. Ob tem smo se tako močno vživeli v življenje Bogu vdane svetnice Bernardke, da so si celo nekateri starejši možje brisali solzne oči.

Doživetje Lurda zaznamuje procesija z lučkami. FOTO: Arhiv udeležencev

Končno Lurd

Tako smo z velikim spoštovanjem vstopili v eno največjih Marijinih romarskih svetišč, ki je kraj številnih čudežev, molitve in upanja. Že zvečer smo si s pročelja zgornje bazilike Brezmadežnega spočetja ogledali in spremljali potek in molitve ob procesiji z lučkami in podobo Brezmadežne lurške Marije. Ponedeljek smo z drugimi slovenskimi romarji začeli s slovensko sv. mašo v votlini Marijinega prikazovanja, kjer še vedno teče studenec, ki ga je po Marijinem navodilu odkopala štirinajstletna Bernardka.

Slovenska sveta maša v votlini prikazovanja. FOTO: Arhiv udeležencev

Ponosni na svojo mladino, ministrante, kitariste in pevce smo na tem svetem kraju skupaj dajali čast Bogu in Mariji, se zahvaljevali in prosili. Po maši smo si ogledali tamkajšnja čudovita Marijina svetišča. Prosti čas smo po manjših skupinicah izkoristili po željah. Kako lepo je bilo videti mlade, ki so veselo nosili napolnjene velike posode z lurško vodo, nakupovali spominke ter iskali najlepše kotičke za fotografiranje.

FOTO: Arhiv udeležencev

Prežeti z molitvijo

Popoldne smo si najprej ogledali spominske hiše in cerkev, s katerimi je bilo povezano izjemno skromno življenje sv. Bernardke in njene družine. Kasneje smo molili križev pot ob postajah, ki so v še nekoliko večji kot naravni velikosti upodobljene na griču tik ob svetišču. Čas križevega pota se nam je zaradi skupine pred nami precej podaljšal, vendar so naši mladi dobrovoljno vztrajali v molitvi rožnega venca med postajami, brez besede nejevolje in godrnjanja, vsem za zgled.

Križev pot ob velikanskih postajah. FOTO: Arhiv udeležencev

Kasneje smo se pridružili češčenju Najsvetejšega v podzemni baziliki sv. Pija X., zvečer pa se udeležili procesije z lučkami. Skupina naših mladih pevcev je med procesijo sodelovala na odru in poskrbela, da sta molitev Zdravamarije in pesem Zvonovi zvonijo med mnogimi jeziki pogumno in jasno doneli tudi v slovenščini.

Procesija z lučkami je posebno doživetje tudi v dežju. FOTO: Arhiv udeležencev

Vožnja, čas spletanja vezi

V torek zjutraj smo za slovo od Lurda doživeli še mednarodno sveto mašo v angleščini in z našimi slovenskimi pesmimi. Na poti mimo Narbonna in Nîmesa v Le Pont du Gard smo si ogledali eno izmed čudes antičnega sveta – trinadstropni akvadukt. V nadaljevanju poti proti goratemu delu Francije smo si ves čas ogledovali urejene vasi, cerkvice in gradove ter poslušali razlage o pestrem zgodovinskem dogajanju v teh pokrajinah.

Ob ogledu antične čudese. FOTO: Arhiv udeležencev

Kot vseskozi na poti smo si dolgo vožnjo krajšali tudi z glasbo, petjem, pogovori – takimi, zelo resnimi, kot tudi šaljivimi, manjkala ni molitev, smeh, spanje, učenje, branje, kartanje, spremljanje nogometnih tekem, spletanje las v kite, celo kvačkanje in šivanje … Ob tem so se spletale tudi naše prijateljske vezi, ki bodo pomagale birmancem, da bodo lažje pristopili k sodelovanju v župniji.

V dobri družbi še tako dolga vožnja hitro mine. FOTO: Arhiv udeležencev

Za konec priprošnja nadangelu Mihaelu

Zadnjo noč smo prespali v enem izmed hotelov olimpijskega mesteca Grenobla, zjutraj pa vožnjo nadaljevali skozi gorato alpsko pokrajino in skozi predor Frejus v Italijo, v deželo Piemont med Alpami in Apenini. V bližini Torina, visoko nad dolino reke Susa, smo si ogledali še mogočen samostan, ki je posvečen svetemu nadangelu Mihaelu. S sklepno sveto mašo smo se v svojih srcih zahvalili za vse lepo, kar smo doživeli na romanju. Mimo Milana in Benetk smo se že precej utrujeni, a polni lepih vtisov vrnili domov v Poljane nad Škofjo Loko.

Še več utrinkov z romanja si oglejte v fotogaleriji udeležencev: