Bl. Albert se s svojim gorečim oznanjevanjem in mladostnim žarom uvršča med priprošnjike, ki mlade nagovarjajo, naj se podajo na junaško pot svetosti. Kot najstnik je bil navdušen športnik, zavzet za Katoliško akcijo, katehetsko delo in animatorstvo. Pri sedemnajstih je napisal svoj življenjski program in ga vse do prezgodnje nezgodne smrti uspešno uresničeval. Skrbel je za uboge, med vojno pomagal umirajočim, ranjencem in spodbujal preživele. Mnoge je rešil pred koncentracijskim taboriščem, saj je odpiral že zapečatene vagone. Dejavno je sodeloval v Cerkvi in družbi. Ni hodil po srednji poti, temveč v popolni izročitvi Jezusu: »Vsakič, ko prejmem sveto obhajilo, Jezus s svojo božanskostjo in človeškostjo vstopi vame in me spodbudi, naj sprejmem svete odločitve. To je plamen, od katerega izgorevam, plamen, ki me osrečuje.«

Kod pa stopamo danes?