Sveti oče je določil, naj se praznik Kristusa Kralja obhaja po vsem svetu kar se da slovesno, v protest vsem onim sinovom teme, ki Kristusa ne marajo priznati za Kralja src in sveta. Mi mladci pa se bomo na praznik Kristusa Kralja globoko priklonili našemu nebeškemu Kralju in mu zagotovili svojo neomajno vdanost in zvestobo. Poklonitev naj ne bo samo zunanja, ampak predvsem notranja. Živa vera v Kristusa Kralja, sveto zaupanje Vanj in goreča ljubezen do Njega mora prežeti naša srca.

V prepričanju, da boljših časov ne more biti, dokler svet ne bo priznal Kristusa za svojega kralja, kličemo iz dna naših mladih, k svetlemu soncu hrepenečih duš: 'Vsemogočni večni Bog, ti si v svojem ljubljenem Sinu, Kralju vesoljstva, hotel vse obnoviti: daj milostno, da se vse družine narodov, ki so po grehu ranjene in razdvojene, podvržejo Njegovemu sladkemu kraljevanju.'«