Jožef se je kot misijonar oblatov Marije brezmadežne na prvi misijon odpravil v Južno Afriko. Čeprav so domačini pokazali zanimanje za krščanstvo, so se le redki spreobrnili. Prve izkušnje so ga razočarale, a zaupal je evangeljskemu vodilu, da je »treba ljubiti, ljubiti kljub vsemu in povsod«. Več kot dve leti je molil, da je pridobil prvega katehumena, pozneje jih je krstil več kot 500. Posebej je skrbel za vzgojo, bolnike in onemogle, ki jim je Najsvetejše prinašal kljub velikim razdaljam. Goreče zaupanje Bogu je obrodilo sadove, ki so vidni še danes. Njegova pobožnost do Matere Božje je narod navdihnila k posvetitvi Mariji Brezmadežni, v misijonu pa delujejo semenišče, šole, bolnišnice.

Jožef je vztrajal nasprotovanju navkljub. Oprl se je na moč Božje besede. Zgled, da iz malega zraste veliko – treba pa je ljubiti »kljub vsemu in vedno«.