Blažena Celina v sebi združuje zgled družinskega in redovnega življenja. Po brezskrbnem otroštvu v ljubeči poljski družini se je kljub hrepenenju po polni predanosti Bogu na željo staršev poročila z Jožefom. Rodili so se jima štirje otroci, preživeli pa le dve hčeri. Po prezgodnji moževi smrti se je z njima preselila v Rim, kjer je bila s hčerjo soustanoviteljica Kongregacije sester vstajenja našega Gospoda Jezusa Kristusa. Njihovo geslo »Po križu in smrti do vstajenja in poveličanja« jih je spodbujalo, da so oznanjale Vstalega v šolah, bolnišnicah in domovih. Delo sredi sveta so združevale z molitvijo in kontemplacijo.

Celina z vso svojo potjo kaže, da življenje zmaguje, ker je vse zmogla s trdnim zaupanjem, da Bog tudi po krivih črtah piše naravnost. To vero izraža tudi njeno naročilo: »Bodite sveti. V Bogu je večna sreča.«