Bl. Anton se je podpisal pod več kot sto del, ki izražajo jasno željo povezati vero in razum. Bil je duhovnik in redovnik, vzgojitelj in mislec z jasno, za takratni čas izzivalno mislijo, povsem predan Bogu in Cerkvi. V filozofskem delu se je osredotočal na pojem bivanja in človekovega dostojanstva, moralo, človekove pravice in objektivnost misli. Vsak kristjan mora biti prijatelj resnice, s katero odgovarja na sodobna vprašanja. Pisal je o pomenu Božjega usmiljenja. Zanj je usmiljenje Božje ime, ki se je do kraja razodelo na križu. Ustanovil je Inštitut za dobrodelnost in poudarjal mesto laikov v Cerkvi.

Njegov zgled bi lahko povzeli v spodbudo: naj ti bo mar! Za Boga, bližnjega in svet. In za resnico, kar je še kako aktualno v časih modernega relativizma. Vse v globokem zaupanju v Božjo previdnost, kajti »vse, kar imate, je Božji dar«.