Zavetnik: Krščanske mladine, zlasti še hrvaške, svetovnega dneva mladih.

^»Nikoli pozabiti na Boga! Neprestano stremeti po združenju z njim. Vsak dan – najbolje zjutraj – nekaj časa porabiti samo za razmišljanje, za molitev in to, če je le mogoče, blizu Najsvetejšega ali pri sveti maši. Ta ura mora biti izvir vsega dneva. V tej uri naredimo načrt za naslednji dan, tu premagamo vse slabosti.«

»Katoliška vera je moj življenjski poklic.«

Ime: Pri krstu je dobil še imeni Jurij in Robert. Ivan pa je slovanska različica imena Janez. Johanan v hebrejščini pomeni »Jahve (Bog) je milostljiv«.

Rojen: 16. decembra 1896.

Kraj rojstva: Banja luka v Bosni in Hercegovini.

Umrl: 10. maja 1928.

Kraj smrti: Zagreb, Hrvaška.

Družina: Oče Moriz (Mavro) je bil avstrijski častnik in načelnik železniške postaje. Mati Terezija, roj. Mersch, je bila židovskega rodu, a je prestopila v krščanstvo in se dala krstiti. Kljub temu pa Ivan, ki je bil edinec, doma ni bil deležen verske vzgoje.

Študij: Po končani gimnaziji v Banja luki se je leta 1914 vpisal na vojaško akademijo v dunajskem Novem mestu, kjer pa je bil le tri mesece. Na željo matere je nato vpisal pravo, obiskoval pa tudi predavanja iz književnosti in po koncu vojne na Dunaju študiral književnost, germanistiko in romanistiko. Leta 1920 je šel na Sorbono v Parizu, doktoriral pa je v Zagrebu z nalogo Vpliv bogoslužja na francoske pisatelje.

Vojak: Februarja 1916 je bil vpoklican k vojakom in bil na italijanski fronti vse do konca vojne 1918.

Zaobljuba: 8. decembra 1915 je po hudih notranjih bojih naredil zaobljubo čistosti »do poroke, morda do konca življenja«.

Služba: Jeseni 1922 je postal profesor francoščine in nemščine na nadškofijski klasični gimnaziji v Zagrebu, kjer je deloval šest let, do svoje smrti.

Duhovnost: Bil je človek molitve, vsak dan je hodil k maši in prejemal obhajilo, vsako leto je opravljal poglobljene duhovne vaje, študiral teologijo in se zanimal za liturgijo.

Delo: Njegovo najpomembnejše delo je bil apostolat v katoliških organizacijah za mladino in širjenje duha evangelija znotraj njih. Zavzemal se je za Katoliško akcijo, budil ljubezen in vdanost papežu in Cerkvi. Je eden od ustanoviteljev Orel organizacije na Hrvaškem, velja pa tudi za enega izmed glavnih pobudnikov liturgične prenove in evharističnega življenja.

Čudeži: Veliko je pričevanj o različnih čudežih, ki so se zgodili na njegovo priprošnjo, od ozdravljenj do pomoči v raznih težkih zadevah. Za njegovo razglasitev za blaženega je bil priznan čudež ozdravitve dekleta, ki je zbolelo za tuberkulozo.

Zavetnik: Krščanske mladine, zlasti še hrvaške, svetovnega dneva mladih.

Upodobitve: Na fotografijah vidimo resnega, urejenega mladeniča v moški obleki, največkrat s knjigo v roki.

Beatifikacija: 23. junija 2003 ga je papež Janez Pavel II. razglasil za blaženega.

Goduje: 10. maja.

Splet: www.ivanmerz.hr