»Božji mož, prežet z Božjim Duhom« je kratek opis bl. Leopolda, čigar veličina je predvsem v preprostem služenju v zavesti, da »človek toliko velja, kolikor velja pred Bogom«. Ta Frančiškova misel je žarela iz Leopoldovega vsakdana. Vajen kmečkega dela je v samostanu opravljal službo vrtnarja, kjer je v odmaknjenosti ob stiku z zemljo v molitvi spletal trdne vezi z Bogom. Bil je »kontemplativec med vodo v namakalnih jarkih, zelenjavo, sadjem in cvetjem za oltar«. Pozneje je iz tišine stopil na mestne ulice in postal pobiralec miloščine, s katero so se tedaj preživljali redovniki. Tudi v času preganjanja duhovnikov je ohranjal mir in veselo srce. Prisluhnil je stiskam ljudi, »videl« v njihova srca, jih blagoslavljal in opogumljal, vsakemu delu pa dajal dostojanstvo.

Pogled je upiral v zemljo, srce pa v nebesa. Sliši se smiselno. Za nebesa. Začnimo danes.