Markovo prvo srečanje s kapucini je bilo sad mladostne vihravosti in bojevitosti. Pri šestnajstih je pobegnil z goriškega jezuitskega kolegija, da bi se pridružil boju proti Turkom. Ko je v Kopru iskal ladjo, je potrkal tudi na kapucinska vrata. Željo po boju je zamenjalo hrepenenje po boju proti grehu. Postal je kapucin, znan kot odličen pridigar in misijonar. Ko je po njegovem blagoslovu Jezus ozdravil hromo redovnico, je pridige povezal s spokornim obredom, s katerim je vabil h kesanju. Zapisi pričujejo, da so v Münchnu po njegovem blagoslovu v cerkvi našli 150 bergel in 80 palic, ki so jih pustili ozdravljeni bolniki. Nenehno akcijo je prepletal s kontemplacijo.

K spreobrnjenju in zaupanju v Božjo moč, po kateri so se dogajali čudeži, je širom Evrope nagovarjal z vprašanjem, ki sega onkraj vseh drugih: »Ali veruješ?« … Kaj pa ti?