Nove raziskave kažejo, da je v Franciji trenutno več dejavnih muslimanov kakor katoličanov. Medtem ko se 64% Francozov sicer označuje za katoličane, sta v veri dejavna le 2,9% prebivalstva, kar znaša skoraj odstotek manj kot med muslimani, med katerimi so v veri dejavni 3,8% francoskih državljanov. Raziskavo je po naročilu katoliškega časnika 'La Croix' izvedel Francoski inštitut za javnomnenjske raziskave.

Za islamske oblasti v Franciji je bolj zaskrbljujoč podatek, da se le 41% izmed šestih milijonov muslimanov, kolikor jih živi v Franciji, označuje kot dejavnih vernikov, čeprav se jih med 'vernike' prišteva kar 75%. 70% jih po izsledkih raziskave sodeč upošteva postni mesec ramadan. Večina francoskih muslimanov izvira iz nekdanjih francoskih kolonij v severni in podsaharski Afriki.

Rezultati raziskave tudi kažejo, da število novograjenih mošej narašča s precej večjo hitrostjo kot gradnja katoliških cerkva. Mohammed Moussaoui, predsednik Francoskega islamskega sveta, je pretekli mesec ocenil, da trenutno v deželi poteka gradnja okoli stopetdesetih novih mošej. Katoliška Cerkev v Franciji je v zadnjih desetih letih zgradila le okoli dvajset novih cerkva, uradno pa jih je zaprla več kot šestdeset. Po mnenju časnika 'La Croix' bo mnoge izmed zaprtih katoliških cerkva doletela usoda, da bodo spremenjene v mošeje.

Raziskava Amsterdamske šole za socialne vede iz leta 2009 je pokazala, da je bilo med leti 2001 in 2006 v Franciji zgrajenih petsto novih mošej, do današnjega dne naj bi številka dosegla že dva tisoč. Številne izmed omenjenih novogradenj so bile zgrajene kot bivalni prostori za krajevne islamske skupnosti, ki so pred tem uporabljale začasne prostore, imenovane 'Kletni islam'.

Eden izmed najpomembnejših islamskih voditeljev v Franciji, Dalil Boubakeur, ki vodi veliko pariško mošejo, je nedavno izpostavil potrebo po dvakratnem zvišanju števila mošej v Franciji, saj naj bi štiri tisoč islamskih svetišč komajda zadostovalo za naraščajoče potrebe francoskih muslimanov.
Zaradi pomanjkanja gradbenega prostora številne francoske mošeje ne morejo sprejeti vseh vernikov, ki se želijo udeležiti petkovih molitev, in mnogim muslimanom ne preostane drugega kot molitev na ulicah. Muslimani, ki molijo zunaj mošej, pa v Franciji povzročajo precejšnja politična trenja.

Decembra 2010 je predstavnica desničarskih skrajnežev Marine Le Pen tovrstne podobe opisala kot 'okupacijo brez tankov in vojakov'. Le Penova naj bi se po predvidevanjih prihodnje leto potegovala za predsedniški stolček, njeno sporočilo pa po nedavnih raziskavah glasno odmeva med 40% volilcev.

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je poulične molitve pred kratkim ravno tako označil kot 'nesprejemljive' in dodal, da ulica ne more postati 'podaljšek mošeje'. Prejšnji mesec je notranji minister Claude Gueant predlagal, naj muslimani za svoje molitve uporabljajo prazne barake, molitev na ulicah 'pa se mora končati'.

Z namenom, da rešijo prostorski problem v Marseilleu, v tem južnofrancoskem mestu trenutno gradijo mošejo, ki bo lahko sprejela sedem tisoč vernikov. 25% prebivalcev Marseillea je muslimanov. Prejšnji mesec je bila v vzhodnem delu Strasbourga odprta mošeja, ki sprejme dva tisoč vernikov, med muslimane pa se prišteva 15% tamkajšnjih prebivalcev.