V knjigi Literarne kritike (1951) je Josip Vidmar združil svoja predvojna literarnokritična dela, v katerih je analiziral in ocenjeval slovensko literaturo v specifičnem kulturnem in zgodovinskem kontekstu. Pri tem je posebno pozornost posvetil uvodnim študijam Izidorja Cankarja v prvi izdaji Zbranih spisov Ivana Cankarja (1925–1936), pri čemer se je podrobno loteval vprašanja Cankarjeve katoliške identitete in svetovnega nazora. Vidmarjevi odzivi na poglede Izidorja Cankarja so temeljili na njegovem lastnem pojmovanju katolištva, ki ga ni razlagal po sodobnih teoloških opredelitvah, temveč skozi prizmo svoje terminologije in interpretativnih kriterijev. V skladu s tem prispevek Irene Avsenik Nabergoj Josip Vidmar o katolištvu Ivana Cankarja in pogledih Izidorja Cankarja skozi prizmo sodobne teološke interpretacije katolištva sledi cilju razčlenitve Vidmarjevih vrednostnih kriterijev za katolištvo. V zadnjem delu je avtorica ponudila vpogled v sodobne teološke študije, da bi osvetlila skladnost Vidmarjeve razlage katolištva z današnjimi teološkimi razumevanji katoliške identitete. Bralca vabi, naj umetnost razume kot edinstveno človeško izkustvo, ki skozi pesniške, pripovedne in dramske forme presega ideološko ozke okvire in s tem omogoča globlji vpogled v resničnost ter razmislek o lastnem svetovnem nazoru.

Duhovnost in religioznost v slovenski filmski produkciji

V prispevku Duhovnost in religioznost v slovenski filmski produkciji: analiza Baze slovenskih filmov sta se Matevž Pucer in Andrej Naterer osredinila na vsebinsko analizo dokumentarnih in igranih filmov s posebnim poudarkom na temah, vezanih na duhovnost, cerkev in religioznost. Vzorec 427 enot predstavlja celotno slovensko filmsko produkcijo med letoma 1991 in 2022, skupaj z vsebinskimi opisi in metapodatki pa je bil analiziran s pomočjo metode analize vsebine. Rezultati so pokazali, da so teme duhovnosti v primerjavi s temami Cerkve in religije dominantne ter kažejo naraščajoči trend. Teme duhovnosti so v tematskem polju sicer relativno periferne, vendar so pomembne, saj zagotavljajo duhovno komponento dominantnim temam, predvsem temam, vezanim na osebnost in odnose, družino, partner­stvo, delo, prijateljstvo in solidarnost. Analiza metapodatkov je pokazala tudi, da a) so teme duhovnosti disperzirane relativno enakopravno med dokumentarne in igrane filme, medtem ko se teme, vezane na religijo in cerkev, pojavljajo predominantno v igranih filmih, ter b) da so teme duhovnost in religioznosti z vidika avtorstva v domeni režiserk.

Progresivisti in glavnime krščanskime Cerkvame na Madžarskem

Bojan Borstner in Jana Vrdoljak obravnavata agape v odnosu do človeštva. Pawel Borto piše o postulatu spoznanja Boga na podlagi izkustva po Georgeu Tyrrellu in njegovem teološkem vrednotenju. Ivan Milotić in Ivan Obadić sta šla po sledi nastanka javnih arhivov v prepletu civilnega in kanonskega prava v 16. stoletju. Levente Nagy pod naslovom Reformacija in/ali Unija obravnava zapiske o romunski reformaciji v Transilvaniji na začetku sedemnajstega stoletja v evropskem kontekstu. Csutak Zsolt je podal pregled posebne povezave med progresivističnimi teorijami in glavnimi krščanskimi Cerkvami na Madžarskem.

O prostovoljni prekinitvi življenja in ugovoru vesti

Stanislav Slatinek je predstavil disforijo spola in pravico do pravnega priznanja spola oz. do spremembe spola (dileme kanonskega prava). Sara Ahlin Doljak piše o prostovoljni prekinitvi življenja in ugovoru vesti (primerjalni pregled v Evropski uniji in Sloveniji). Nikola Vranješ je predstavil nekatere elemente odnosa do Svetega kot izziv za sodobno pastoralno dejavnost.

Tanja Pate piše o uporabnosti empirične fenomenologije na področju raziskovanja družine in medosebnih odnosov (teoretični in metodološki vidiki). Tanja Valenta pod naslovom Nerazrešene in dvoumne izgube v otroštvu predstavi nevidne rane in možnosti za odpornost v odrasli dobi (zdravljenje z molitvijo in novimi odnosi). Barbara Kreš, Robert Cvetek in Mateja Cvetek so predstavili lestvico avtentičnosti (psihometrično ovrednotenje slovenske različice).