»Borili se bomo za spoštovanje volje ljudi«

Mirno lahko zapišemo: brez njegovega motivacijskega zgleda in dela referenduma na nedeljo Kristusa Kralja ne bi bilo, ker se zelo verjetno nihče drug ne bi lotil zbiranja podpisov za njegov razpis. Seveda ni bil edini, ki je prispeval k večinskemu proti, a bil je nepogrešljivi člen široke »antinihilistične fronte«. Toda druga stran referendumskega soočenja izida glasovanja ne priznava, skuša ga spodnesti in doseči novo glasovanje. Pri Državni volilni komisiji ji na god brezmadežnega spočetja Device Marije to ni uspelo, sledi sodna pot. Tudi ti manevri so seveda tema pogovora, ki pa ga vendarle začenjamo v večeru zmagovite nedelje. Če smem začeti osebno. Ob razglasitvi referendumskih rezultatov, zvečer na nedeljo Kristusa Kralja, ste bili v prvi izjavi pred parlamentom umirjeni, a tudi vidno utrujeni, skorajda na meji izčrpanosti. Ste se uspeli v naslednjih dneh dobro naspati? Še vedno me preveva velika hvaležnost, da smo Slovenke in Slovenci lahko sodelovali pri čudežu, ko smo kljub hudemu medijskemu in političnemu pritisku, zavajanjem anket, medijev in zastrupitvenega lobija obranili bolnike, invalide in upokojence pred zastrupitvami, pritiski in zlorabami. Vsem, ki ste glasovali proti, od srca čestitam in se veselim z vami! Nekaj dni sem potreboval, da sem prišel k sebi, sedaj pa spet na polno delam. Za mano so štirje meseci intenzivnih priprav in referendumske kampanje ob službi, družini in drugih aktivnostih, kjer sem udeležen, npr. pri zaščiti pitne vode itn. Zadnjih 14 dni pred referendumom sem vzel v službi dopust, tako da sem se lahko še bolj posvetil kampanji in je bilo zato lažje. Za sabo imamo že nekaj referendumov, tako da je zgrajena odlična ekipa, tej kampanji pa so se pridružili tudi novi čudoviti ljudje, s katerimi je veselje delati. Z vsemi temi izjemnimi ljudmi, prostovoljci in podporniki po vsej Sloveniji, s podporo družine, molitveno podporo in Božjo pomočjo se lahko delajo velike stvari. Ali ste mirno spali tudi noč pred referendumom? Vse napovedi, postavljene na številne javnomnenjske raziskave, namreč niso obetale izida, kakšen se je dejansko zgodil, kar ste že sami omenili. Ali je tudi vas osebno mučil dvom, da je to »boj brez upa zmage«? Trudil sem se, da se z rezultatom ne bi obremenjeval. K temu sem spodbujal tudi vse okoli sebe. V naših rokah je, da naredimo vse, kar je v naši moči. Vse te mesece, vsak dan smo gledali predvsem, kaj lahko še več in bolje naredimo. Referendumska sobota in nedelja sta dva zelo pomembna dneva, tako da časa za predajanje tem razmišljanjem niti ni bilo. Sem pa v zadnjem tednu dobival kar nekaj pozitivnih znamenj. Kaj je torej po vaši presoji odločilno nagnilo glasovalno tehtnico v prid zavrniti spornega zakona? Dejavnikov v taki večplastni zgodbi je seveda veliko, a če bi morali izbrati nekaj ključnih? Prepričan sem, da je bil naš boj za življenja bolnikov in invalidov Božja volja. Ob tem referendumu je prišlo do take množice aktivnosti in spontanega družbenega vrenja, kot se ga ne spomnim vse od osamosvojitve. Marsikaj je šlo tudi mimo mene in osrednje koordinacijske skupine. Na tisoče ljudi po vsej Sloveniji je prispevalo svoj pomembni delež in celo v tujini. Na primer na Hrvaškem so organizirali več molitvenih pobud, v katere je bilo vključenih več kot 12.000 ljudi. Ključno strokovno vlogo so imeli v kampanji zdravniki. Zelo pomembno je bilo, da so vse največje verske skupnosti v Sloveniji povedale, da zakon nasprotuje nauku vseh veroizpovedi. Pomembno je bilo, da so se proti zakonu opredelile vse opozicijske in več neparlamentarnih strank. Izjemnega pomena je bilo, da so se proti zakonu izrekle številne organizacije civilne družbe ter invalidi in bolniki. Zelo pomembno je bilo, da so na nevarnosti zakona opozorili mnogi mnenjski voditelji na družbenih omrežjih in lokalni mnenjski voditelji po slovenskih mestih, krajih in vaseh. Pomembno je bilo, da so na pomoč priskočili mnogi prostovoljci po vsej Sloveniji, ki so razvažali in lepili plakate ter delili letake itn. Izjemno pomembni so bili katoliški in desni mediji. Ob tej priložnosti se zahvaljujem Družini, ki je zelo objektivno informirala svoje bralke in bralce. P. Branko Cestnik je to zavezništvo, ki ste ga opisali in se je oblikovalo v prizadevanju za zavrnitev slabega zakona, malce filozofsko te dni poimenoval »antinihilistična fronta«. No, tudi vi ste po temeljni izobrazbi filozof. Ali bi se strinjali s takim poimenovanjem? To poimenovanje p. Cestnika lahko prevedemo v običajen, vsem razumljiv jezik, da smo bili borci za spoštovanje življenja in vrednot, ki so nam jih zapustili naši starši, stari starši in predniki. To seveda drži. Omenili ste pomen medijev … Kako pa presojate referendumsko vlogo t. i. javnih medijev? Če sem konkreten: ali vas je nacionalna RTV kot pobudnika že povabila v svoj studio h komentarju referendumskega izida? Moram priznati, da njen program spremljam bolj površno in sem zato vaše gostovanje morda zgrešil … Po referendumskem dnevu še nisem imel možnosti, da bi kaj povedal na RTV Slovenija. Kljub temu da oni veliko in tudi lažno govorijo o našem delu. Na RTV Slovenija so, kljub temu da se niso prijavili kot organizatorji kampanje, v tej kampanji intenzivno sodelovali in se sedaj čutijo kot poraženci. Poraza pa ne znajo športno prenesti. Ob tem se ne zavedajo, da jih večinsko financirajo ljudje, ki nasprotujejo zastrupitvi, pritiskom in zlorabam bolnikov in invalidov ter da s svojim poročanjem pred referendumom in po njem žalijo in sovražno govorijo o večini ljudi, ki jih morajo prisilno financirati. Glede na to, da na to, kar oni sedaj delajo, nimamo nobenega vpliva, se s tem nima smisla obremenjevati. Preklopiš na drug program in je zadeva rešena. V javnosti je vaš glas vendarle slišan. V pismu, ki smo ga objavili v prejšnji številki Družine, ste ugotavljali in ravnokar to ponovili, da t. i. zastrupitveni lobi ne zna športno prenesti referendumskega poraza. To se najbolj kaže v tem, da skušajo preko pritožbenih vzvodov pri organih, na katere ima sedanja oblast tak ali drugačen vpliv, doseči razveljavitev referenduma. Ali je to realna možnost? Zastrupitveni lobi kljub referendumski zmagi bolnikov, invalidov in upokojencev še zmeraj grozi s strupom. Mi smo se borili na Državni volilni komisiji, ki je vse ugovore zavrgla, in če bo treba, se bomo borili tudi na sodiščih za spoštovanje večinske volje ljudi na referendumu. Če bosta vlada in zastrupitveni lobi brez vsake pravne podlage razveljavila referendum, že sedaj vabim vse, ki ste glasovali proti, da gremo še enkrat, še z večjim zanosom na referendum in s seboj pripeljemo še nove ljudi. Če bi prišlo do tega, bomo na tem novem referendumu glasovali ne samo proti zastrupitvam, ampak tudi proti goljufanju in delanju norca iz volje ljudi. Kot rečeno, mi se bomo sedaj na vseh pravnih inštancah borili za spoštovanje volje ljudi. To je naša dolžnost in odgovornost do vseh, ki so glasovali proti zastrupitvi, pritiskom in zlorabam bolnikov. Ko že govoriva o ustanovah pravne države: o tem, v kakšno smer je naravnana večina na ustavnem sodišču, priča nedavna odločitev večine sodnikov, ki je pritrdila prepovedi referenduma o noveli zakona o zdravljenju neplodnosti, s katero je uzakonjena državna obveznost pri uresničevanju želje do otroka samskim in lezbičnim ženskam. Vaš komentar? Mi žal nimamo ustavnega sodišča, ampak je inštitucija s tem imenom sedaj dejansko skrajno levičarska ideološka komisija, ki se dela, da je Bog. Zato to ustavno sodišče nima nobenega ugleda v družbi. Ustavno sodišče dela vse, da bi uničilo slovenski narod, družino, demografijo, pravni red in slovensko državo. Ta vlada bo imenovala večino na ustavnem sodišču, ki bo devet let uničevala državo. Naloga prihodnjih sestav parlamenta in vlade bo, da škodljive posledice njihovega protislovenskega delovanja čimbolj omeji. Vrniva se k izvedenemu referendumu. Marsikaj, kar je bilo po porazu s preglasovane strani izrečeno in zapisano, zveni tudi kot grožnja, češ, skrajni čas je, da ta stran »odvrže plašč razumevanja in toleriranja« … Ali vas je bilo kdaj v preteklosti in ali vas je zlasti zdaj strah, da bi tovrstne grožnje prerasle v kaj hujšega, morda celo nasilnega? Zastrupitveni lobi nima nobenih argumentov. To se je videlo na soočenjih. Zato so ves čas lagali, zavajali, manipulirali in bili agresivni. Takim ljudem ne smeš dovoliti, da obvelja njihova, sicer bodo vse porušili in uničili. Tako kot Golobova vlada. Se pravi, ne smemo se jih bati, ampak jih moramo premagati in onemogočiti, da bi delali škodo. Kaj vam osebno daje pogum za vztrajanje v takih polemičnih zgodbah, v katere ste vpeti že četrt stoletja? Ste tudi v minulih tednih imeli pred očmi svoj veliki zgled – Janeza Evangelista Kreka? V tem boju me je ves čas vodilo prepričanje, da moramo pomagati bolnikom, invalidom in najšibkejšim. To je tudi Božja volja. Vesel sem, da to razume res veliko ljudi v Sloveniji. Poleg tega mi je bilo v veliko čast, da sem se lahko boril za spoštovanje Božjih zapovedi »Ne ubijaj!« in »Spoštuj očeta in mater« ter Jezusovo zapoved ljubezni do bližnjega. To je res častno poslanstvo! Prepričan sem, da bi bil dr. Krek zelo vesel našega dela. Če bi bil med nami, bi bila vsa naša prizadevanja gotovo še bolje izvedena, ker je bil genij motiviranja ljudi in jasne besede. Krek je bil seveda duhovnik, kar prikliče pred oči sedanje očitke, da je bila v referendumski zgodbi prestopljena ustavna črta ločnica med državo in verskimi skupnostmi – bolje rečeno: ločnica med državo in eno versko skupnostjo, tj. Katoliško Cerkvijo. Je bila res? Kdo je bolj poklican, da v družbi brani Božje zapovedi, kot verske skupnosti, ki jim Božje zapovedi predstavljajo temelj njihovega nauka in delovanja? Z zakonom, ki je uvajal zastrupitve bolnikov in invalidov, sta bili napadeni dve Božji zapovedi: »Ne ubijaj!« in »Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji«. Obe sta temeljni, saj preko njih kažemo svoje spoštovanje do Boga, poleg tega pa predstavljata temelj obstoja civilizacije in družbe. Kdor ruši ti dve zapovedi, ruši družbeno solidarnost, sočutje in mir. Verske skupnosti so to nevarnost prepoznale in odreagirale. Za to bi jim morali biti hvaležni vsi, verni in tisti, ki se ne prištevajo med verne. Katoliška Cerkev kot največja verska skupnost ima tudi največjo odgovornost. Proti zastrupljanju bolnikov so se odločno postavili tudi zadnji papeži. Papež Frančišek je zastrupljanje bolnikov na primer poimenoval kot »kulturo odmetavanja«, sv. Janez Pavel II. pa kot del »kulture smrti«. Kreka pa sem omenil tudi zato, ker je znal pri iskanju konkretnih dobrih rešitev za Slovence kljub globokim političnim razlikam tistega časa iskati širše družbeno sodelovanje. Ob njem se zato lahko vprašamo: ali med obema referendumskima taboroma vsem napetostim navkljub lahko najdemo kakšne prvine, ki ju vsaj potencialno povezujejo in bi tako omogočile stvaren družbeni dialog o težkih vprašanjih življenja in smrti? Dr. Krek je sklepal kompromise, kjer so bili mogoči in smiselni, ne pa vedno in za vsako ceno. Z zastrupitvenim lobijem dr. Krek ne bi sklepal kompromisov. Tako kot ne more biti kompromisa z nacizmom, ki je prvi uvedel zastrupitve bolnikov. Zastrupitveni lobi je treba premagati in onemogočiti, da bi vsilil svoje zle načrte. Zakon, ki smo ga prepričljivo zavrnili na referendumu, je bil ne samo v nasprotju z Božjimi zapovedmi, medicinsko etiko in poslanstvom zdravnikov, ampak tudi v popolnem nasprotju z vrednotami partizanskega boja. Spomnimo se filmov Neretva, Sutjeska, Kozara, Igmanski marš ... V teh filmih smo videli, da partizani niso zastrupljali bolnikov in ranjencev, ampak so se borili za življenje vsakega od njih in pri tem tvegali lastna življenja. Enako je bilo v bolnici Franja. Stranke Golobove vlade, ki so sprejele sporni zakon, ki bi uvedel zastrupitev bolnikov, in njegova prva pobudnica Združenje Srebrna nit se v tej luči kažejo tudi kot izdajalke vrednot partizanskega boja, ki je bil tudi nesebičen boj za življenja bolnikov in ranjencev. Srhljivo je primerjati, kako se argumentacije Združenja Srebrna nit in drugih predstavnikov zastrupitvenega lobija iz minule referendumske kampanje skladajo z nacistično propagando za zastrupljanje bolnikov iz nacističnega filma z naslovom »Ich klage an«, o čemer ste pisali v Družini, odlično pa je to predstavil tudi novinar Peter Merše na spletni strani Zanima.me. Ob 80. obletnici zmage nad nacizmom, ko se kaže velika moč zastrupitvenega lobija v Sloveniji, se zato mnogi upravičeno sprašujejo: Ali smo pred 80 leti res premagali nacistične metode ali samo preprečili njihovo uporabo za 80 let? Kakšni bodo vaši nadaljnji koraki v tej in še kakšni podobni zgodbi? Najbrž so v veliki meri odvisni od ravnanja druge strani, ki zdaj vlaga tožbo na vrhovno sodišče ... Najprej želim vsem bralkam in bralcem Družine, da si odpočijejo, se umirijo in v adventu lepo pripravijo na božične praznike. Vsem želim lep in miren božič v krogu družin. Naj si vsak zada plemenito praznično obljubo, da bo med prazniki obiskal vsaj enega osamljenega človeka. Osamljenim želim, da se v veri še bolj povežejo z Jezusom, ki je na svet prišel še posebej zanje, da se nikoli ne bi čutili osamljene. Tudi za našo družino si želim, da bi se umirili in lepo pripravili na božič. V naslednjih tednih bom zato svoje obveznosti omejil res na najnujnejše. Med te gotovo sodi, da bom sodeloval v vseh postopkih, kjer bo zastrupitveni lobi hotel goljufati voljo ljudi na referendumu. To čutim kot svojo dolžnost in odgovornost do vseh, ki so na referendumu glasovali proti zastrupitvi, pritiskom in zlorabam bolnikov, invalidov in upokojencev. Čestitam in hvala vsem še enkrat!

Dostop do članka (47174)

»Borili se bomo za spoštovanje volje ljudi«

»Borili se bomo za spoštovanje volje ljudi«

Če smem začeti osebno. Ob razglasitvi referendumskih rezultatov, zvečer na nedeljo Kristusa Kralja, ste bili v prvi izjavi pred parlamentom umirjeni, a tudi vidno utrujeni, skorajda na meji izčrpanosti. Ste se uspeli v naslednjih dneh dobro naspati?

Potok brez imena

Slovanska vojska s frankovskim voditeljem

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.