Včasih kuhamo in strežemo, sami pa od praznovanja na koncu nimamo ničesar drugega kakor utrujenost in kup umazane posode. Zakaj ne bi enkrat v pripravo »slovesne večerje« vključili tudi otrok ali vnukov, ki bi nam dostikrat z veseljem pomagali? Zakaj si ne bi enkrat božičnega ali novoletnega večera zamislili (le) ob prigrizkih, ki so barviti, pestrih okusov in jih lahko pripravimo že pred večernim dogodkom, potem pa jih le postavimo na mizo, prisedemo in se imamo lepo tudi mi, ki bi sicer pol večera prebili v kuhinji?