Pred kratkim me je prestregla novica o možu, ki sem ga pred mnogo leti intervjuval, potem pa dolgo ničesar slišal o njem: marca se je končal škofijski postopek za njegovo razglasitev za blaženega. Tudi takšna razveseljujoča odkritja se zgodijo katoliškim novinarjem.

Gre za kanadskega patra Emiliena Tardifa, ki ga Slovenci poznamo po dveh seminarjih za evangelizacijo, prvem leta 1990 na stadionu v Šiški, drugem pa septembra 1996 na bežigrajskem Plečnikovem stadionu. Ta je šest desetletij po evharističnem kongresu sprejel 30 tisoč udeležencev seminarja, ki je, kot je takrat dejal eden od organizatorjev iz Prenove v Duhu p. Marijan Šef, želel naložiti dobrih drv na plamen vere, ki ga je med Slovenci s takšno močjo prižgal majski papežev obisk.

Pater Tardif v spominu množic po vsem svetu ostaja kot velik oznanjevalec z darom ozdravljanja, ki je prekrižaril svet. Med letoma 1955 in 1973 se je v Dominikanski republiki kot »običajen« misijonar zgaral od gradnje cerkva in šol, pastoralnega in ...