Pred leti smo s skupino mladih družin v okviru duhovne obnove poskusili večnamensko dvorano urediti za praznovanje nedeljske evharistije. Na sredino prostora smo prinesli mizo, da bo služila za oltar, okoli nje pa smo nekako v polkrogu približno enakomerno hitro postavili še stole. Ko sem potem že začel pripravljati knjige, posodje in prtičke, je mojo pozornost pritegnila triletna hči enega od parov, ki je z vso močjo svoje volje skušala premakniti enega od stolov in zraven ponavljala: »Ni pav, ni pav.« Potreboval sem kar nekaj trenutkov, da sem doumel, da je za njen občutek razmik med dvema stoloma pač prevelik in da zato »ni prav«, da je dotični stol tam, kjer je. Kje se je deklica tega naučila? Najverjetneje doma. Zato se, kadarkoli obiščem družino z več otroki, vedno trudim prepoznati, kako so v družini in še zlasti med otroki razdeljene naloge za pomoč v gospodinjstvu: kdo ali kaj zagotavlja pravičnost? Ljudje že zelo hitro razvijemo občutek za to, kaj je prav in kaj ne.

Zato je v...