V Združenem kraljestvu je splav dovoljen do 24. tedna nosečnosti. Če je nerojeni otrok prizadet, britanska zakonodaja dovoljuje splav do rojstva. 27-letna Heidi Crowter, ki se je tudi sama rodila z Downovim sindromom, želi to določbo spremeniti. Kot trdi, gre za neenakost oseb z Downovim sindromom, kar po njenih besedah ni v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.

Prizivno sodišče je svojo odločitev utemeljilo z argumentom, da mora o tem vprašanju odločati parlament in ne sodišče.

Septembra 2021 je izgubila primer na višjem sodišču in se pritožila na prizivno sodišče. Tožba je bila zavrnjena 25. novembra letos. Prizivno sodišče je svojo odločitev utemeljilo z argumentom, da mora o tem vprašanju odločati parlament in ne sodišče.

Heidi s svojo knjigo, ki je izšla avgusta letos. FOTO: FB/Heidi Crowter - Living the Dream

Crowterjeva zdaj želi zadevo predložiti vrhovnemu sodišču, ki je najvišje sodišče v Združenem kraljestvu. Društvo za zaščito nerojenih otrok (Society for the Protection of Unborn Children) njen namen podpira. Možnost splava do rojstva je diskriminacija invalidnih otrok, pravi tiskovna predstavnica omenjene organizacije. Upa, da bo primer ljudem odprl oči in pokazal, da je vsak splav diskriminacija, »da je človeško bitje lahko ubito, ker je nezaželeno, neprimerno, napačnega spola ali preprosto premlado in ranljivo, da bi se lahko zaščitilo«.

Heidi Crowter se v Veliki Britaniji že več let bori za pravice oseb z Downovim sindromom.

Crowterjeva se v Veliki Britaniji že več let bori za pravice oseb z Downovim sindromom. V letošnjem avgustu je izdala knjigo z naslovom »I'm Just Heidi« (Preprosto Heidi), v kateri predstavlja oz. nadaljuje svojo življenjsko zgodbo. »Prvi del« z naslovom »Surprise Package« (Paket presenečenja) so leta 2003 objavili njeni starši, Steve in Liz, obe knjigi pa sta čudovito pričevanje življenja oseb z Downovim sindromom, ki ga je vredno živeti.

Heidi z možem Jamesom. FOTO: FB/Heidi Crowter - Living the Dream

Heidi je zelo samostojna, že sama je živela v lastnem stanovanju, zdaj pa živi skupaj z možem Jamesom, ki ima prav tako Downov sindrom. Je zaposlena in si neutrudno prizadeva za enakopravnost drugih ljudi z Downovim sindromom, vse njeno delovanje pa je prežarjeno z njeno ljubeznijo do Jezusa in krščanske vere.