V slovenski duhovni kulturi in pravni zgodovini imajo žegnanja izjemen pomen. Kot cerkvene slovesnosti, znane tudi z imeni opasilo, proščenje, ponekod pa tudi cerkvanje ali semenj, se vežejo na obletnice posvetitev cerkva ali na godove cerkvenih zavetnikov. Ob duhovnem okviru, utemeljenem v krščanskem izročilu, v svojem izhodišču vsebujejo prvine starejše pravne ureditve Slovencev in sledi predkrščanske kulture. Te prvine so se v posameznih okoljih različno izražale, predvsem pa so se tudi različno dolgo ohranjale. V najpopolnejši obliki so jih ohranila žegnanja v Ziljski dolini na avstrijskem Koroškem, zapisi ziljskega žegna pa v nekaterih pogledih odstirajo tudi pogled na izročilo žegnanj Slovencev nasploh.

Posebnosti žegna Slovencev na Zilji

Žegnanja so v večini slovenskih dežel znana predvsem kot cerkvena praznovanja, ki se nadaljujejo z družinskimi slavji, iz ohranjenih pričevanj pa je za preteklost največ znanega predvsem o prepovedih oziro...