Za vse Pirančane je bil velik praznik, ko so jo v navzoč- nosti številnih cerkvenih in svetnih predstavnikov, strokovne javnosti, italijanskih skupnosti iz domovine in tujine, meščanov in drugih obiskovalcev slovesno, hvaležni in ponosni s pesmijo Marija bod’ pozdravljena umestili na izvorno mesto.

Škatlica s shranjenimi vijaki – simbol upanja

Tam so pomembno sliko pričakali tudi vijaki za okvir, ki jih je ob umiku slike shranil tedanji gvardijan p. Lino Blasi. Vijaki so postali simboli upanja, da bo vojne konec in da se bo slika nekoč vrnila na svoje mesto.

Gvardijan p. Janez Šamperl se je zahvalil vsem, ki so skrbeli za sliko in omogočili njeno vrnitev, in povedal, da so bratje ob vrniti Carpaccievi sliki dodali ime Mati upanja – prav v veselju in hvaležnosti vsem, ki so jim skozi desetletja pomagali ohranjati živ odnos do slike in nikoli niso izgubili upanja. »To upanje je vzklilo tisto uro, ko je gvardijan p. Lino Baizi leta 1942 škatlico z vijaki od slike shranil za okvir v upanju...