Od srednjega veka do moderne dobe je bilo območje Ukrajine pod pritiskom dveh tekmujočih sil, katoliške Poljske na zahodu in pravoslavne Rusije na vzhodu. Ker je večina prebivalstva ohranila pravoslavno različico krščanstva, so se skupne lastnosti z vzhodno sosedo simbolno izkazale za dolgoročnejše. Pomembno je ukrajinsko samobitnost oblikovalo obdobje kozakov, pripadnikov svobodnega vojaškega sloja. Ti so od sredine 17. do sredine 18. stoletja ob osrednjem Dnepru vzdrževali na pol samostojno državno tvorbo, ki je s svojo baročno kulturo obogatila takratno Rusko carstvo. Ukrajinci so moderno narodno zavest vzpostavili na začetku 20. stoletja. Pred tem je vladala dvojnost med Ukrajinci kot samostojnim narodom, kar je na primer zagovarjal pesnik Taras Ševčenko (1814–1861), in Ukrajinci kot Malorusi, regionalno skupino, ki naj bi bila ena od vej ruskega naroda, s čimer se je na primer istovetil pisatelj Nikolaj Gogolj (1809–1852).

Ozemlje sovjetske Ukrajine je s pripadajočimi institucijam...