Poletje je čas lahkotnosti, včasih poudarjenih nosečniških trebuščkov, novih začetkov – a za mnoge tudi čas tihe bolečine. Izguba otroka v nosečnosti, neplodnost, praznina, o kateri se redko govori. A bi se moralo, ker žalovanje potrebuje prostor, čas in skupnost. Družinska terapevtka Tjaša Šuštar s podkastom Jaz po tebi odpira prav te teme. Iskreno, nežno, pogumno. Z njo smo spregovorili o pomenu skupnosti pri žalovanju, o cikličnosti izgube in o tem, zakaj tišina ne celi, ampak rani – dokler o bolečini ne začnemo govoriti.

Zakaj je pomembno, da izguba otroka v nosečnosti ni tabu?

Kot družba nismo izurjeni v sprejemanju žalosti in bolečine, zato težko sočutno spremljamo starša, ki žalujeta za svojim otročkom – ne glede na njegove tedne in centimetre, otrok to je in bo vedno ostal. Tudi v krščanskih krogih, kjer se dostojanstvo priznava od spočetja, starši pogosto ne dobijo potrebne podpore. Osebe, ki so jim pred kratkim še čestitale, ne vedo, kako se odzvati – nekateri izginejo, drugi...