V treh dneh obiska v Sloveniji maja 1996, ki je bil med drugim tudi izjemen organizacijski dosežek, je papež Janez Pavel II. nagovoril tako rekoč vse državljanke in državljane. Od Marije Pomagaj na Brezjah do Slomškovega groba v mariborski stolnici je nizal programska izhodišča za razvoj mlade države. Mirno sobivanje in sožitje v prizadevanju za dobro, podkrepljeno s poštenostjo, delavnostjo in ustvarjalnostjo, nadgrajeno v ljubezni do sočloveka in stvarstva je bila podstat, ki je po papeževem mnenju zagotavljala dobrobit in blaginjo za vse ljudi; od otrok, ki so mu zapeli podoknico za rojstni dan, mladih, ki so zaplesali v Postojni, narodnih noš, ki so ponosno izražale vero s tradicijo v Stožicah, preizkušanih lučk in invalidov na mariborskem letališču, učenjakov in umetnikov v mariborski stolnici.

Papež Janez Pavel II. je prišel v Slovenijo vernike potrdit v veri. Najprej duhovnike na čelu s škofi, redovnice in redovnike, člane različnih združenj … Z vabilom, naj pogumno z in v l(L)u...