Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Celje: knežje mesto na keltsko-rimskih temeljih

Za vas piše:
Marjan Žiberna
Objava: 19. 11. 2026 / 17:11
Oznake: Radovednež
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 19.11.2026 / 17:38
Ustavi predvajanje Nalaganje
Celje: knežje mesto na keltsko-rimskih temeljih
Radovednež
Zgodovina Celja sega globoko v predrimske čase. FOTO: arhiv TIC Celje

Celje: knežje mesto na keltsko-rimskih temeljih

Ob omembi zgodovine »knežjega mesta«, kot pogosto imenujejo Celje, skozi misli verjetno zdrsnejo tri stvari: grofje Celjski, celjski grad in Celeia. Za to obstajajo dobri razlogi, zato se splača odpraviti v Celje. Pa tudi zato, ker je o Municipium Claudium Celeia, kot je bilo polno ime rimskega mesta, ki je stalo na območju sedanjega Celja, znano vse več in več.

Pravijo, da kamorkoli v Celju zapičiš lopato, privre iz tal zgodovina. Odkritja, ki presenečajo arheologe, kažejo, da je bila Celeia v nekaterih pogledih naprednejša od Emone in Poetovie, predhodnic Ljubljane in Ptuja. Sprehod po mestnem jedru ponuja poglede na številne stare arhitekturne zanimivosti. Nič manj pa obisk celjskega Starega gradu na bližnjem hribu, pa čeprav je veliko mlajši. V TIC-u se lahko pozanimate za voden ogled – pod strokovnim vodstvom bo preteklost zaživela še z veliko večjo močjo in v živahnejših barvah, kot če se po njenih zanimivih ostankih razgledujemo sami.

Odkritja, ki presenečajo arheologe, kažejo, da je bila Celeia v nekaterih pogledih naprednejša od Emone in Poetovie.

Po sledeh Rimljanov in njihovih naslednikov

Danes se z rimsko zgodovino lahko seznanimo na več mestih. Na Glavnem trgu stoji Paviljon za prezentacijo arheologije Celja, kjer si lahko ogledamo arheološke ostaline in situ. V kletnih prostorih Stare grofije, dvorca iz poznega 16. stoletja, v katerem je danes Pokrajinski muzej Celje, je (trenutno zaprti) lapidarij, bogata zbirka kamnitih rimskih spomenikov iz pohorskega marmorja. Spomeniki pričajo o prebivalstvu, upravni ureditvi, gospodarstvu, pestrosti religij nekdanjih prebivalcev Celeie in še čem. V Knežjem dvoru, ki so ga imeli grofje Celjski za svojo rezidenco, je stalna razstava z imenom Celeia ‒ mesto pod mestom. Tu se lahko sprehodimo med starodavnimi zidovi, ostanki rimske Celeie in situ, ki nemo govorijo o bogati zgodovini mesta. O življenju nekdanjih »Celjanov« pričajo tudi prosto dostopni ostanki Herkulovega (tudi Heraklejevega) svetišča. Stojijo na eni od teras Miklavškega hriba, ki se dviga nad desnim bregom Savinje oziroma mestnim parkom.

Tudi novejša zgodovina mesta je predstavljena tako, da si ob tem napasemo oči. V Knežjem dvoru je prikazan vzpon in padec grofov Celjskih. V dvoru ima prostore tudi Galerija sodobne umetnosti. V Stari grofiji je posebne omembe vreden celjski strop, najverjetneje edini ohranjeni s tempero na platno poslikan strop v Evropi. Ta iluzionistična poslikava je bila do leta 1926, ko so jo ponovno odkrili med obnovo dvorane, pozabljena. Nastala je v zgodnjem 17. stoletju, ime naročnika pa ni znano, prav tako ni znano, kdo je avtor poslikave. V grofiji je tudi razstava o Celjanki Almi M. Karlin (1889‒1950), svetovni popotnici in plodoviti pisateljici.

Srednjeveški dan na Celjskem gradu. FOTO: Andraž Purg

Med sprehodom po starem delu mesta omenimo še Pelikanov fotoatelje s konca 19. stoletja. Ob predhodnem naročilu si v tem avtentičnem ambientu lahko privoščite individualno ali skupinsko portretno fotografiranje, za kar vam lahko tudi posodijo kostume z začetka minulega stoletja. Na bližnjem Špitalskem stolpu iz 15. stoletja, ki je bil nekoč del mestnega obzidja, je vidno znamenje, ki prikazuje višino poplavnih voda leta 1672. Zato je stolp, v katerega so vzidani kosi nagrobnikov iz časa rimske Celeie, znan tudi kot vodni stolp. V preteklosti so Celje zaradi lege ob reki Savinji, v katero se stekajo hudourniški pritoki, namreč večkrat prizadele hude poplave.

Še iz keltskih časov

Če gremo lepo po vrsti, se izkaže, da sega celjska zgodovina globoko v predrimske čase. Na območju sedanjega Celja je bilo naselje še pred prihodom Rimljanov. Bilo je eno od središč Noriškega kraljestva, države, ki so jo na območju Vzhodnih Alp okoli leta 200 pred Kristusom ustanovili Kelti. Keleia, kot se je imenovalo, je med drugim imelo lastno kovnico srebrnega denarja. Ko so si Keleio okoli leta 15 po Kristusu podredili Rimljani, je postalo rimska Celeia. Stala je na križišču pomembnih cestnih povezav, o čemer priča več miljnikov, ki so jih odkrili na območju mesta in v okolici. Leta 45, v času vladavine cesarja Klavdija, je dobila mestne pravice.

Na območju sedanjega Celja je bilo naselje še pred prihodom Rimljanov – bilo je eno od središč Noriškega kraljestva.

Arheološka odkritja, ki so se vrstila po letu 2000, kažejo, da je bila Celeia bogato, morda najbogatejše rimsko mesto na območju današnje Slovenije. Domnevajo, da bi lahko bil razlog za njen razcvet premišljeno delovanje Rimljanov, ki so se želeli izkazati kot zaupanja vredni kolonizatorji, ki pospešujejo razvoj svojih kolonij. Z deset do petnajst tisoč prebivalci je bila občutno manjša kot Poetovio (Ptuj), a je imela široke tlakovane ulice, razvejeno omrežje kanalizacije, kopališča, z marmorjem tlakovan forum, marmorirana stebrišča, velike hiše in verjetno tudi vodovod.

Vzpon in zaton

Prvotna domneva, da je bila gradnja Celeie stihijska, se je izkazala za napačno. Več stoletij so pri gradnji mesta sledili načrtu. Obdana je bila s skoraj tri kilometre dolgim in šest metrov debelim obzidjem. To je bilo najbrž postavljeno po tako imenovanih markomanskih vojnah v drugi polovici 2. stoletja, ko so se Rimljani spopadali z navezami germanskih in drugih plemen. S prenovo, ki je potekala v tem času, je Celeia postala, recimo temu, kozmopolitska – dotlej prevladujoči Kelti so morali prostor odstopiti prišlekom z današnjih območij Italije, Grčije, Sirije in Male Azije, saj je mesto postalo privlačno za naseljevanje. Tedaj je doživelo svoj največji razcvet.

Sredi 5. stoletja so jo opustošili Huni, zaton pa je doživela ob velikem preseljevanju narodov v 6. stoletju. V 12. stoletju, morda pa še prej, je začelo na njenih ostankih nastajati naselje z nemškim imenom Cilli. Celje tako spada med mesta z najdaljšo tradicijo imena. Po nekaterih domnevah naj bi celo Kelti ime Keleia prevzeli od prebivalcev, ki so tu živeli še pred njimi.

TIC Celje
Glavni trg 17, 3000 Celje
Tel.: 03 428 79 36
[email protected]
www.visitcelje.eu


Prebrali ste del članka, ki je bil objavljen v reviji Radovednež (11/2026).

Kupi v trgovini

Radovednež
Naročnine
44,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh