Zdi se, da je ekologija že od svojih začetkov dalje privlačila širok krog ljudi, tudi zunaj naravoslovnih disciplin, v družboslovnih miselnih krogih. Tako se je za uveljavitvijo ekologije v naravoslovju tudi v družbenih znanostih kmalu pojavila humana ekologija. Prav tako se je kaj kmalu razširila okoljska etika, v sedemdesetih letih 20. stoletja pa se je pojavilo gibanje za t. i. globoko ekologijo, kar kaže na morda nezavedno željo ljudi po družbeni in okoljski harmoniji. Pri nas, tudi zaradi ostankov marksistične ideologije, vedno znova prodre na površje pojem ekosocializem.

V učenju Katoliške cerkve so se že kmalu po 2. vatikanskem koncilu pojavile težnje po povezavi ekologije s pravičnostjo, prve poskuse svojih predhodnikov je nadgradil papež Frančišek z okrožnico Laudato si' – Hvaljen, moj Gospod, v kateri uporablja izraz celostna ekologija. Ta pojem je v katoliških krogih naletel tako na podporo kot tudi zavračanje. V nadaljevanju si bomo zato ogled...