Zapri
Iskanje

Cepljenje je učinkovit javnozdravstveni ukrep

Za vas piše:
Bogomir Štefanič
Objava: 26. 11. 2021 / 06:30
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 26.11.2021 / 08:11
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Cepljenje je učinkovit javnozdravstveni ukrep

Cepljenje je učinkovit javnozdravstveni ukrep
Dr. Janez Jurij Arnež je kancler Škofije Koper in vikar koprske stolne župnije FOTO: Božo Rustja
Nekateri katoličani v cepivih proti covidu-19 vidijo uslišano molitev, drugi prostozidarsko ali celo satanistično zaroto. Znanstveno utemeljen pogled ponujamo v pogovoru z dr. Janezom Jurijem Arnežem.

Kakšen je vaš pogled na cepljenje kot javnozdravstveni ukrep?

Cepljenje je zelo učinkovit preventivni javnozdravstveni ukrep. Prvič, za osebo, ki je cepljena, ker tako pridobi odpornost (imunost) proti bolezni (oziroma patogenu) v obliki protitelesc (imunoglobulinov) in imunskega spomina; posledično ne oboli za boleznijo ali pa, v redkih primerih, oboli za lažjo obliko. Drugič, za širšo družbo: čim več je cepljenih oseb, tem manjša je možnost širjenja bolezni (oziroma patogena) in je tako cepivo še bolj učinkovito za posameznike. Učinkovitost je tako večja kot vsota vseh delov. Tretjič, oseba, ki bolezen preboli, prav tako pridobi odpornost (imunost) proti tej bolezni, vendar za višjo ceno: v primeru covida-19 več tednov boja z boleznijo, mnogokrat v bolnišnicah in celo v intenzivni negi. Pomislimo na zgubljeni čas (ki bi drugače bil produktiven) in živce ter stroške zdravljenja tako za obolelo osebo kot za skupnost/družbo. Ne pozabimo, da covidni oddelki v bolnišnicah terjajo vedno več kadra, ki je vedno bolj izčrpan, kar posledično pomeni manj kadra za druge bolezni, ki jih covid-19 vsekakor ni ukinil. V primerjavi s tem je cepljenje veliko cenejše.

Čim več je cepljenih oseb, tem manjša je možnost širjenja bolezni (oziroma patogena) in je tako cepivo še bolj učinkovito za posameznike.

Kako je potekal razvoj cepiv proti covidu-19? Neredko slišimo izraze pomislekov vanje zaradi dejstva, ker so bila razvita v kratkem času.

Razvoj cepiv proti covidu-19 je bil sorazmerno hiter, ker so bila tovrstna cepiva, tako vektorska kot mRNK, že preizkušena; treba jih je bilo prirediti za nov koronavirus SARS-CoV-2 in preizkusiti njihovo učinkovitost proti temu virusu. Najprej je treba izbrati tarčo. SARS-CoV-2 ima skoraj 30 različnih proteinov, od katerih so za tarčo najbolj primerni štirje strukturalni proteini, med njimi pa je najbolj viden površinski protein-S (angl. spike, slov. ost, igla ali konica). Večina aktualnih cepiv je uperjena proti proteinu-S. V primeru mRNK cepiv so navodila za biosintezo proteina-S kodirana v RNK, ki je potem pakirana v oljnih nanokroglicah, v primeru vektorskih cepiv pa v DNK, ki je pakirana v ohromelem adenovirusu-vektorju (nekužnem prenašalcu). Sprva so bili kandidati za cepiva predklinično testirani v živalskih celičnih kulturah in živalih za učinkovitost, nato pa so šli prek treh faz kliničnega testiranja: v prvi fazi se na majhnem številu prostovoljcev ugotovi varnost in doziranje ter se potrdi učinkovitost; v drugi fazi se poveča število vzorca prostovoljcev, da se obširneje ugotovi varnost in delovanje kandidatnega cepiva v različnih skupinah ljudi; v tretji fazi pa se vzorec poveča na tisoče ljudi, da se ugotovi statistična učinkovitost. Po uspešnem izidu vseh treh faz so šla cepiva najprej v urgentno uporabo s sprotnim dodatnim preverjanjem. Zdaj so večinoma odobrena za redno uporabo.

FOTO: Božo Rustja

Ali so bili v razvoju cepiv proti covidu-19 narejeni kakšni tako nesprejemljivi koraki, da bi jih bilo zaradi njih utemeljeno zavračati? Nekateri namreč še vedno dvomijo v etičnost teh cepiv, češ da so v njih celice splavljenih zarodkov ali pa da so te celice uporabljali pri njihovem razvoju. Kako odgovarjate na te pomisleke?

V glavnem so obojna cepiva etična. V nobenem ni celic splavljenih zarodkov, saj bi vbrizgavanje le-teh v paciente predstavljalo klinični problem tujih tkiv in posledično zavrnitveno reakcijo, ki bi utegnila škoditi učinkovitosti cepiva. Za raziskave, razvoj in predklinično testiranje mRNK cepiv niso uporabljali človeških izvornih celic, ampak miši in opice rezus; proizvodnja je popolnoma sintetična. Vektorska cepiva pa se proizvaja v prirejenih celicah iz celične linije HEK293, ki izhaja iz splavljenega človeškega zarodka iz leta 1973; te celice se uporablja, ker so dobro poznane in preizkušene v teku desetletij v laboratorijskih raziskavah. Noben zarodek ni bil namensko splavljen in uporabljen za testiranje in/ali proizvodnjo teh cepiv. Sam sem vektorsko cepivo AstraZeneca sprejel v »trdni sodbi vesti, da uporaba teh cepiv ne pomeni formalnega sodelovanja pri splavu, iz katerega izvirajo celice, s katerimi so bila proizvedena cepiva« – citiram Noto o moralnosti uporabe nekaterih cepiv proti covidu-19 Kongregacije za nauk vere z dne 21. decembra 2020.

Noben zarodek ni bil namensko splavljen in uporabljen za testiranje in/ali proizvodnjo teh cepiv.

Le nekaj tednov pozneje, januarja letos, ste objavili odmeven prispevek (zelo bran je bil tudi na Družinini spletni strani), v katerem ste strokovno osvetlili prav vprašanje, kakšna in kako etično sprejemljiva so cepiva proti covidu-19. Takratni prispevek pa ste začeli s pomenljivo ugotovitvijo, da je bila z razvojem učinkovitih cepiv proti covidu-19 dejansko uslišana naša večmesečna molitev za to, da bi raziskovalci čim prej odkrili uspešno zdravilo proti tej bolezni. Sami torej v cepivih vidite uslišano molitev, na drugi strani pa so v Cerkvi precej vplivni prav tako duhovniški glasovi, ki v njih vidijo prostozidarsko ali pa celo satanistično zaroto. Ista zgodba in dva tako različna pogleda: kako naj si »navadni« verniki to razložimo?

Papež, mnogi škofje in duhovniki so sprejeli cepiva in tako pokazali, da so cepiva moralno sprejemljiva in da je pristopanje k cepljenju razumno moralno dejanje. Nerazumno pa je sprejemanje raznih teorij zarote, ki nimajo nobene podlage v dejanskem stanju stvarnosti.

Ali ste bili kot zagovornik cepljenja kdaj tarča kritik? Ne nazadnje: tudi s tem intervjujem se precej izpostavljate … 

Sem tarča kritik, tudi po elektronski pošti, na katero niti ne odgovarjam. Sem tudi pripravljen na nove kritike. Na svetu je pač tako …

Celoten pogovor z dr. Arnežem preberite v zadnji številki tednika Družina (48/2021).

Nalaganje
Nazaj na vrh