Toda mostovi niso samo estetika ali praktika. To dobro vedo poplavljenci, ki so bili eno srce in ena duša, dokler jim nista deroča voda in neusmiljena moč narave porušila odnose: ločeni od telesa, odrezani od srca, ujeti v svoj mali prostor, ki je nesposoben odgovoriti na lastne potrebe; prizadeti hrepenijo najprej po tem, da zopet zrastejo mostovi. Brez njih ni mogoče opravljati vsakdanjega dela in službe, se šolati in zdraviti, kupovati in poskrbeti za primarne potrebe.

Vsak most je tudi simbol. Ne povezuje samo teles in predmetov, povezuje najprej in zlasti osebe; ni nujno, da obstaja materialno, dovolj je, da ga postavita dve srci, dve hrepeneči bitji, dva dobro misleča razpravljavca. Vsaka družba si ga želi, vsaka skupnost hrepeni po njem, tudi Cerkev ni izjema. Če izraz religija izhaja iz latinskega terminusa religare (povezati, združiti) in je njen cilj in smisel povezati zemeljsko z božjim, potem moremo isti izraz uporabiti tudi za povezovanje vernih (in nevernih) med seboj. A ...