Kako so nastale prve cerkvene službe?

Najprej je za Jezusovo vstajenje vedela le peščica ljudi, apostolov in učencev. Z močjo in pomočjo Svetega Duha so se opogumili in začeli oznanjati evangelij ljudem okrog sebe. Tako se je skupina kristjanov začela širiti in apostoli so kmalu spoznali, da sami ne bodo zmogli vseh nalog, hkrati pa še oznanjevanja evangelija. Zato so se odločili, da za pomoč določijo diakone. Eden prvih diakonov je bil sv. Štefan, prvi mučenec.

S širjenem krščanstva so se vedno bolj kazale nove potrebe. Tako so nastajale tudi nove in nove službe. Zelo hitro pa je nastala razlika med službami, ki zahtevajo »celega« človeka, in tistimi, ki jih lahko opravlja vsak dober kristjan.

S širjenem krščanstva so nastajale nove in nove službe. Ilustracija: Miha Ha

Kako so apostoli za pomoč določili diakone?

»Dvanajsteri so sklicali množico učencev in rekli: »Ni prav, da mi zanemarjamo Božjo besedo, ker oskrbujemo mize. Poiščite si, bratje, izmed sebe sedem mož, ki uživajo ugled in so polni Duha in modrosti, in določili jih bomo za to službo! Mi pa se bomo še naprej posvečali molitvi in službi besede.« Ta beseda je ugajala vsej množici in izvolili so Štefana, moža, ki je bil poln vere in Svetega Duha, Filipa, Prohorja, Nikánorja, Timona, Parmenája in Nikolaja, spreobrnjenca iz Antiohije. Predstavili so jih apostolom in ti so med molitvijo položili nanje roke.« (Apd 6,2-6)

Apostoli so za pomoč določili diakone. Ilustracija: Miha Ha

Duhovniki, redovniki in redovnice

Duhovniška služba zahteva celega človeka in ji je treba biti v celoti predan. Zato tudi danes duhovniki nimajo svojih družin, ampak služijo le Bogu in Cerkvi. Vendar niso samo duhovniki tisti, ki se odločijo, da svoje življenje v polnosti predajo Bogu. Že v prvih stoletjih krščanstva so se pojavili posamezniki, ki so živeli odmaknjeni od vsakodnevnega vrveža in so svoje življenje posvetili molitvi in premišljevanju Božje besede. Iz teh prvih puščavnikov so nastale prve meniške in redovne skupnosti.

Duhovniška in redovniška služba zahteva celega človeka in ji je treba biti v celoti predan. Ilustracija: Miha Ha

Misijonarji

Pomembno službo v Cerkvi opravljajo tudi misijonarji. Misijonarji so lahko duhovniki, redovniki, redovnice ali laiki. Slovenski misijonarji delujejo po vsem svetu. Največ jih je v Afriki in Južni Ameriki. Njihovo poslanstvo ni samo širjenje krščanstva, ampak tudi izboljšanje življenjskih razmer ljudi, h katerim so poslani.

V misijonsko službo je poklican prav vsak kristjan. Opravljaš jo lahko tudi ti. Kako? Preprosto! Živi, kot nas uči Jezus. Odpuščaj, ne delaj krivic, brani šibke, pomagaj, moli … In ne boj se o Jezusu tudi na glas spregovoriti!

 V misijonsko službo je poklican prav vsak kristjan. Ilustracija: Miha Ha (FOTO: Unsplash)

Kako lahko še sodelujem v Cerkvi?

To pa ni edina služba v Cerkvi, ki jo lahko opravljaš že zdaj! Če bi bil rad med sveto mašo bolj dejaven, lahko postaneš ministrant. Če rad poješ ali igraš kakšno glasbilo, te bodo veseli v pevskem zboru. Tudi skupina bralcev se navadno ne brani novih moči. Če pa rad ustvarjaš in si spreten z rokami, te lahko medse sprejmejo cerkveni krasilci. Dobro razvit občutek za ritem ti zagotovi mesto med pritrkovalci. Občutljivost za stisko drugih ti odpira vrata pri župnijski Karitas. Veliko je služb, ki jih lahko opravljaš že zdaj. Le pozanimaj se v svoji župniji!

Prav preko teh služb boš še bolj postal del cerkvene skupnosti. Na poti odraščanja ti bodo ta mala služenja pomagala odkriti lastno poklicanost. Kdo ve, kako velike načrte ima Bog prav s tabo!

Preko ministriranja ali petja v pevskem zboru boš še bolj postal del cerkvene skupnosti. Ilustracija: Miha Ha

Kako pomagaš v cerkveni skupnosti?

Maks, 11 let: V naši župniji sodelujem kot ministrant. V poletnih mesecih s kosilnico pokosim cerkveno okolico. V predbožičnim času pomagam pri postavljanju jaslic ter zvezde repatice. Kot skavt pa vsako leto preberem poslanico Luči miru iz Betlehema.

Mihaela, 7 let: Pomagam predvsem kot ministrantka. Sodelujem pri izdelavi cerkvenih jaslic ter pomagam mami pri čiščenju in krašenju naše božje hiše.

Rok, 11 let: Hodim k verouku, oratoriju in seveda k sveti maši. Letos sem bil že tretjič pri trikraljevski akciji. Vedno mi je bilo zelo všeč, ker je zabavno poklepetati s starejšimi občani, ki jih razveselimo z obiskom. Vsi skupaj zbiramo denar za otroke iz misijonov. Od vsega pa je najbolj zabavno pri skavtih. Kot skavt sem že bil nosilec Luči miru iz Betlehema v domači župniji.

Bine, 10 let: V naši župniji pomagam tako, da ministriram pri svetih mašah, pojem v otroškem zboru, sodelujem pri trikraljevski akciji in prireditvi za materinski dan, nabiram mah za župnijske jaslice in raznašam velikonočni ogenj.

Članek je bil objavljen v aprilski številki Mavrice. Nanjo se lahko naročite v naši spletni trgovini. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin za otroke in starše!