Za spletno Družino je na kratko komentiral nekaj poudarkov iz poročila, ki osvetljujejo sedanjo in kažejo prihodnjo sliko verskega življenja v Sloveniji. Na njegovo podobo je v zadnjih letih močno vplivala epidemija. Kako pa bo vplivala na njegov nadaljnji tok?

Slovenija je v času »demografske zime«

Pogled v število podeljenih krstov za leto 2011 kaže, da je bilo v tem letu med vsemi v Sloveniji rojenimi otroki dobrih 60 odstotkov tudi krščenih, leta 2021 pa je krst prejela le še dobra polovica vseh rojenih otrok. Padata tudi števili podeljenih prvih svetih obhajil in birm. »Gibanja vrednosti podeljevanja zakramentov v Sloveniji je treba brati v luči demografske slike slovenske družbe. Od leta 2017 se Slovenija nahaja v t. i. demografski zimi, kar pomeni, da je naravni prirast prebivalstva negativen (v letu 2020 -5.249 in v letu 2021 -4.277 oseb). V cerkveni statistiki se takšno demografsko stanje še posebej odraža,« je povedal Strehovec.

»Gibanja vrednosti podeljevanja zakramentov v Sloveniji je treba brati v luči demografske slike slovenske družbe,« poudarja Strahovec. FOTO: Osebni arhiv

Manjše družine, manj odprtosti za nove duhovne poklice

V Sloveniji je bilo 1973 posvečenih 56 novih duhovnikov, ker je največ od leta 1945 dalje. Lani pa je imela slovenska Cerkev le štiri novomašnike. Generalni tajnik SŠK odgovarja, da je upadanje števila duhovnih in redovnih poklicev skupno vsej t. i. zahodni civilizaciji, »kjer imajo družine manjše število otrok, višji ekonomski standard ter močan vpliv sekularizacije in etičnega relativizma na družbeno in osebno življenje. Vse to vpliva na manjšo dovzetnost ljudi za krščanske vrednote in krščanski način življenja. Prav tako so krščanske družine z manjšim številom otrok manj odprte za duhovne poklice, saj vse upe in premoženje (ne)upravičeno polagajo na enega ali dva svoja otroka«.

Gibanje števila novomašnikov med letoma 1945 in 2021. VIR: Letno poročilo SŠK

Prevzemanje odgovornosti

Spodbuden je podatek, da je v zadnjih letih opazen porast laiških sodelavcev na vseh področjih cerkvenega življenja, kar po mnenju Strehovca pomeni, da slovenski verniki spreminjajo svojo pripadnost Cerkvi iz obrobnih opazovalcev v dejavne člane Cerkve. »Veliko katehistinj in katehistov, cerkvenih pevk in pevcev, ključarjev ter prostovoljk in prostovoljcev je dejavno vključenih v življenje svojih župnij in občestev. Slovenski verniki se vedno bolj zavedajo, da Cerkev in vera nista samo `last´ duhovnikov ali škofov, ampak pripadajo tudi njim, zato morajo zanjo prevzeti svojo odgovornost. To še posebej velja tam, kjer župnije nimajo več duhovnika.«

Število katehistinj in katehistov med letoma 2011 in 2021. VIR: Letno poročilo SŠK

Novi načini posredovanja vere

Po oceni generalnega tajnika SŠK se je Cerkev v Sloveniji v času epidemije covid-19 zelo dobro odzvala. »Najprej na področju preventive in varovanja zdravja ljudi, potem pa v obliki številnih inovativnih načinov posredovanja vere in kateheze. Pomislimo samo na prenose svetih maš, katehez in nagovorov duhovnikov, molitvenih srečanj ali duhovnih vaj, ki so Cerkvi omogočili oznanjevanje. Izpostavil bi tudi veliko delo, ki je bilo opravljeno v času epidemije s strani katoliških karitativnih organizacij, ki so ves čas nudile pomoč vsem, ki so potrkali na njihova vrata.«

Podatki pomembni za nadaljnje načrtovanje in spodbudo pri iskanju odgovorov

Na SŠK želijo z objavo podatkov v omenjenem poročilu spodbuditi vse vernike v Cerkvi, da se začnejo dejavno ukvarjati s tistimi področji, kjer beležijo upad in okrepiti tisto delo, ki že sedaj daje dobre rezultate, je podčrtal Strehovec. »Statistični podatki so pripomoček, ki ni sam sebi namenjen, ampak naj služi kot izhodišče za preverjanje že opravljenega dela, za nadaljnje pastoralno načrtovanje ter kot spodbuda za iskanje odgovorov in najboljših strategij za poglabljanje in širjenje vere v župnijah, družinah in družbi.«