V trenutni krizi Evropske zveze naj bi ravno Cerkve pripomogle k temu, da se obnovi in okrepi zaupanje med ljudmi, narodi in ustanovami, ter da se odpravi vedno večje nezaupanje. To je bila osredna misel včerajšnjega štirinajstega zasedanja evropske parlamentarne frakcije Evropske ljudske stranke z verskimi predstavniki v madžarskem Esztergomu.

Nadškof v Budimpešti, kardinal Peter Erdö, je poudaril, da so kristjani in vsi verni ljudje pozvani, da po svojih močeh prispevajo k rešitvi iz krize. Pomemben prispevek predstavlja tudi sposobnost sožitja različnih veroizpovedi v spravi. Kardinal je v zvezi s tem izpostavil še simboliko nekdanje madžarske prestolnice Esztergom ob Donavi, kjer si je moč ogledati katoliške, evangeličanske in pravoslavne cerkve, mošejo iz časov Osmanskega cesarstva in sinagogo.

Predsednik Konference evropskih Cerkva in pariški pravoslavni nadškof, metropolit Emmanuel, je pojasnil, da morajo Cerkve v Evropi 'okrepiti svojo zavest'. Evropski združitveni proces je izšel iz globoke krščanske misli o spravi med Nemčijo in Francijo. V evropski zgodovini pa ne smemo spregledati dejavnika nezaupanja, pri oblikovanju katerega svoj delež krivde nosijo tudi posamezne veroizpovedi.

Poslanec v Evropskem parlamentu Lojze Peterle je dejal, da trenutna kriza kaže tudi na to, kako različne so si evropske države med seboj. Dežele z enakimi problemi se na krizo različno dobro odzivajo. Težava je v tem, da se vse preveč govori o vrednotah, 'premalo pa o pravilih, ki jih je potrebno spremeniti. Tudi Cerkve naj bi prispevale svoje k iskanju rešitev in se pri tem dejavno udejstvovale, meni Peterle. Vera pa je oziroma bi morala biti v igri tudi kot navdih za prizadevnost posameznikov.

Slovaški namestnik predsednika vlade Jan Figel je v Esztergomu poudaril odgovornost evropskih kristjanov, da si morajo prizadevati za izstop iz netrajnostnega gospodarskega modela. Tako kriza zadolževanja kot tudi izkoriščanje naravnih virov gre v breme prihodnjih generacij. Navsezadnje je sodobni model prav tako netrajnosten in v ničemer ne služi skupnosti, kot je to veljalo za komunizem, je dejal Figel.

Odgovorni za področje Cerkve v družbi pri Konferenci evropskih Cerkva, Rüdiger Noll, je izrazil svoje zadržke, kadar se s cerkvene strani v dialogu s politiki izpostavlja 'skupne vrednote'. Vrednote so danes na številnih področjih tako različne in tudi približno ne skupne, če omenimo le področje raziskav izvornih celic ali pa zakonodajo o splavu.

Cerkve in verske skupnosti so danes precej zaželjene kot dialoški partnerji v post-sekularizirani družbi, je Noll spomnil na nemškega filozofa Jürgena Habermasa. Lahko bi odigrale svojo vlogo, vendar morajo prej izpolnjevati tri pogoje, ki jih določa Habermas: popolno strinjanje z veljavnostjo demokratične ustavne države; pripravljenost na razpravo z različnimi znanostmi, ki pa morajo s svoje strani priznati pravico do verske sfere; nazadnje odpoved vsakršnemu nasilnemu razreševanju konfliktov.

Noll ni prikrival, da se v novem položaju skrivajo tudi nevarnosti, predvsem v obliki skrajništva s strani posameznih verstev. Tudi odgovorni v politiki in družbi pa pogosto poskušajo vero postaviti na stranski tir, kamor naj bi po njihovem mnenju sodila. Tako sicer sprejemajo verske predstavnike, vendar v tem vidijo le priložnost za opominjanje. Resničnega dialoga si v resnici ne želijo. V ozadju imajo politiki pogosto misel, da verstva konfliktov ne rešujejo, pač pa jih le spodbujajo in so s tem tudi 'del težave'.