Letos tako z letnikom 119 obhajamo 50-letnico ponovnega izhajanja. V prvi številki novega obdobja je uredništvo uvodoma predstavilo ideje očetov prvega začetka in želje za prihodnost. Bralce je takrat nagovoril tudi škof Jožef Pogačnik. 

Letos obhajamo 50-letnico ponovnega izhajanja Cerkvenega glasbenika.

Za lažje branje smo v prvi številki tega malega jubileja razložili nekatere danes manj znane okrajšave in prvotno vezano branje razčlenili z vmesnimi naslovi in vprašanji. Prvi del odgovorov, ki je objavljen v tiskani različici, nam osvetli ideje in zgodovino, drugi pa nas vabi v razmislek, kaj se je v preteklih 50 letih uresničilo, katere naloge pa cerkveno glasbo na Slovenskem še čakajo.

Če sklenemo zgodovino: Kaj je torej bil Cerkveni glasbnik v obdobju 1878–1945?

Kaj je bil Cerkveni glasbenik, naj nam pove Premrl sam, kot je to izjavil v intervjuju ob 70-letnici: »List Cerkveni glasbenik je zrastel iz potrebe, da pomaga pri preosnovi in dvigu nase cerkvene glasbe v duhu cerkvenih navodil. V tej smeri je vzgajal in učil; prinašal odločbe in razprave o cerkveni glasbi in poročal o uspehih cerkvenih zborov in novih skladbah. Bil je pravo ogledalo našega cerkveno in splošno glasbenega življenja. V prilogi je priobčeval tudi nove cerkvene skladbe, pretežno slovenskih skladateljev.« To je bil CG.

Kaj pa želi biti?

To, kar je bil.

Pri Premrlovem citatu bi zamenjali čase in bi lahko postal vodilo za [obnovljeni] Cerkveni glasbenik: »List Cerkveni glasbenik nastaja iz potrebe, da bo pomagal pri preosnovi in dvigu naše cerkvene glasbe.« Cerkveni glasbenik bo ohranil svojo zunanjo in v glavnem tudi notranjo podobo. Še naprej bo imel dva dela: Knjižni del in pa glasbene priloge.

Urednika prvih letnikov ponovnega izhajanja: Drago Klemenčič in Edo Škulj. FOTO: Arhiv CG

Kakšen je načrt za knjižni del?

Knjižni del bo na prvem mestu prinašal članke in razprave s cerkvenoglasbeno vsebino, pa naj bo teoretičnega, praktičnega, zgodovinskega ali kakšnega drugega muzikološkega značaja; kakor tudi članke z liturgično oz. liturgičnoteološko vsebino v duhu drugega vatikanskega cerkvenega zbora; članke z vzpodbujajočo vsebino itd. Na drugem mestu in kot prva stalna rubrika bodo dopisi.

K dopisovanju o dogajanju v revijo vabite vse cerkvene glasbenike?

Tu se mora pokazati, da je Cerkveni glasbenik res list cerkvenih glasbenikov. Kdor se ukvarja s cerkveno glasbo, naj bo to organist, pevovodja, pevec ali komponist, duhovnik ali laik, ki sodeluje pri ljudskem petju, je cerkveni glasbenik. Vsi ti morajo začutiti, da je rubrika njihova. Zato Cerkveni glasbenik želi, da bi res vsi sodelovati, in to čim pogosteje. Dopisi naj pokažejo, kaj so v neki cerkvi ali na nekem koru dosegli. Dosežki bodo velika spodbuda zborom oz. cerkvam, vzbudili bodo fantazijo ter zdravega tekmovalnega duha. Organisti, pevovodje, župniki, poročajte, pišite v Cerkveni glasbenik! S tem boste dali priznanje svojemu zboru in svoji fari ter spodbudo za nadaljnje delo. Od vas vseh je odvisno, ali bo Cerkveni glasbenik sodobna revija, zasidrana v stvarnosti.

Urednika prvih letnikov ponovnega izhajanja: Stanko Trobina in Jože Trošt. FOTO: Arhiv CG

Knjižni del bo seveda povezan z objavami priloge s skladbami?

Zadnja rubrika bo Naša priloga. V njej bo predstavljena ena izmed skladb iz glasbenih prilog, in sicer s pevovodskega vidika. Poleg analize skladbe bodo tehnična navodila za študij. S tem bo prihranjeno pevovodjem in organistom veliko truda, hkrati pa si bodo pridobili veliko zborovodskega in splošnega glasbenega znanja iz prakse. To bo knjižni del.

V prvem obdobju je bila za zborovodje posebno privlačna glasbena oziroma notna priloga. Kakšne skladbe bo prinašala obnovljena revija?

V glasbenih prilogah bo Cerkveni glasbenik objavljal skladbe novejšega datuma in značaja, v glavnem slovenskih skladateljev, posegal pa bo tudi v slovensko in svetovno cerkvenoglasbeno zakladnico. Čeprav želi objavljati nove in še ne objavljene skladbe, čuti Cerkveni glasbenik dolžnost objavljati tudi tiste skladbe, ki so v zadnjih tridesetih letih izšle, in glede na svojo kakovost pustile premajhno sled. 

V glasbenih prilogah bo Cerkveni glasbenik objavljal skladbe novejšega datuma in značaja, v glavnem slovenskih skladateljev.

Tukaj naproša Cerkveni glasbenik vse komponiste in druge cerkvene glasbenike, ki tudi skladajo, naj pošiljajo svoje skladbe v objavo. Koristili bodo sebi, predvsem pa Cerkvenem glasbeniku in po njem vsem, ki se ukvarjajo s cerkveno glasbo.

To želi Cerkveni glasbenik biti.

Prebrali ste del članka, ki je bil objavljen v reviji Cerkveni glasbenik (1/2026).