Sprva so ga praznovali 31. maja, po drugem vatikanskem koncilu pa so praznik prestavili na teden dni po velikem šmarnu, saj je tesno povezan s to skrivnostjo. Marijino kraljevanje se je namreč v polnosti začelo šele po prihodu v nebesa. Takrat je postala kraljica nebes in zemlje; ker je vzeta v nebesa, je deležna tudi kraljevanja svojega Sina.

Ime 'Miriam' pomeni 'vladarica'

Izročilo Cerkve je Mariji že od nekdaj dajalo naslov “Kraljica”. Sveti Evfrem Sirski jo je imenoval Gospodarica, Gospa, pri čemer se je skliceval na njeno ime Miriam, ki v hebrejščini pomeni ‘gospa’, ‘gospodarica’, ‘vladarica’. Skrivnosti Marijinega kronanja se spominjamo tudi pri molitvi rožnega venca, ko molimo peto skrivnost častitljivega dela: ki je tebe, Devica, v nebesih kronal. 

Napevi o Mariji Kraljici

V srednjem veku so nastale tri priljubljene antifone (napevi), ki Mariji dajejo naslov Kraljica: Pozdravljena, Kraljica; Raduj se, Kraljica nebeška; Zdrava, o nebes Kraljica. Čaščenje Marije Kraljice v slovenskem narodu pa odsevajo tudi nekatere pesmi, ki Marijo opevajo kot Kraljico in odražajo trdno zaupanje v njeno pomoč, kot je ‘Veš, o Marija, moje veselje’, ki jo je napisal nekdanji šentviški župnik Blaž Potočnik in ki v drugi kitici Marijo nagovarja: “Kaj pa ti hočeš, moja Kraljica, sladka Devica, da ti podam? Drugega nimam, srce mi vzemi, z nadami vsemi tebi ga dam.”

Kraljevsko dostojanstvo izhaja iz božjega materinstva

Teološko gledano Marijino kraljevsko dostojanstvo izhaja iz njenega božjega materinstva. Oče je skrb za ta svet zaupal svojemu Sinu, Jezusu Kristusu, ki mu zato pravimo Kristus, Kralj vesoljstva. Zato smemo tudi Marijo imenovati Kraljica.