V teh dneh marsikdo od slovenskih vernikov nekoliko radovedno vzame v roko tednik Družina, da bi si ogledal, koliko novomašnikov je predstavljenih in kdo so. Pred šestindvajsetimi leti sem bil tudi sam med njimi. V teh letih duhovništva lahko rečem le, da čutim, kako me ima Bog rad in da mi v vsakem obdobju življenja in delovanja pošilja izzive za duhovno ter osebnostno rast, saj je lepota tega poklica in dela prav v tem spreminjajočem se dogajanju.

Če se ozrem nekoliko v preteklost, je bil poklic duhovnika zelo »časten« in morda kdaj celo preveč povzdignjen v smislu časti. Danes pa velikokrat naletimo na negativni prizvok in me kar zaboli, ko od odgovornih ljudi slišimo, da duhovniki nismo koristni za narod. Zato toliko bolj občudujem mlade fante, ki kljub temu stopajo na to pot in ostajajo na njej. Dejstvo je tudi, da smo duhovniki danes precej bolj izpostavljeni kot nekoč, saj se kaj hitro širijo razne kritike, čeprav velikokrat upravičene, ne pa vedno. Seveda smo duhovniki še vedno...