Ker smo v žalostnem času ameriško-iranske vojne, bomo za izhodišče namenoma in kot naš mali prispevek za mir vzeli zgodbo, ki spada v perzijsko muslimansko izročilo.

Perzijski sufijski pisatelj Farid al-Attar (živel je v 12. stoletju) v eni izmed svojih številnih zgodb poroča o arabskem modrecu Ibrahimu ben Adamu (živel je v 8. stoletju), ki je kupil sužnja. Ibrahim je vprašal sužnja, kako mu je ime. Suženj je odgovoril, da tako, kot bo določil gospodar. Vprašal ga je, kaj bo jedel. Suženj je odgovoril, da to, kar mu bo dal gospodar. Vprašal ga je, kaj bo delal. Suženj je odgovoril, da to, kar bo ukazal gospodar. Naposled ga je vprašal, kaj si želi. Suženj je odgovoril, da želeti ni njegova pravica, saj je suženj. Ibrahim ben Adam se je zamislil in sam sebi dejal: »Nauči se od tega sužnja, kaj je biti dober služabnik.« Nato se je Ibrahim zjokal, zaradi silnega joka je izgubil zavest. Ko je prišel k sebi, je sužnju podaril svobodo.

Zgodbo o Ibrahimu in njegovem novem sužnju berimo kot t...