Ustanova Carnegie Hero Fund Commission je obema podelila najvišje civilno priznanje za pogum.

Tragični dogodek ob slapu Rattlesnake Falls

Tragična nesreča se je zgodila 18. junija 2025 v gorski verigi Sierra Nevada v severni Kaliforniji, kjer je bila skupina članov Opus Dei na tritedenskem poletnem izobraževalnem in duhovnem taboru. Odpravili so se na pohod k slapu Rattlesnake Falls. 50-letni Schoenecker, izkušen pohodnik, je s kolegom z višine okoli šestih metrov skočil v naravni tolmun ob slapu – temperatura vode je bila približno deset stopinj Celzija.

59-letni Valentino »Val« Creus je sprva okleval zaradi višine, kmalu zatem pa je v tolmun skočil še on. Skozi šumenje slapa so prijatelji zaslišali njegove klice na pomoč. Schoenecker se je nemudoma vrnil na skalni rob in znova skočil v vodo, da bi pomagal Creusu. 44-letni Anthony, ki se sicer ni nameraval okopati, si je sezul čevlje in brez oklevanja skočil za Schoeneckerjem.

Divja in ledeno mrzla reka je bila žal močnejša od njunih plemenitih prizadevanj: vsi trije možje so utonili. Prostovoljni potapljači so njihova mrtva telesa našli tri dni pozneje na globini 14 metrov. Ni povsem jasno, kaj se je zgodilo, poznavalci pa menijo, da sta v tragični nesreči verjetno precejšnjo vlogo odigrala hladna voda in hiter tok.

Vsi trije so prijateljstvo živeli kot sveto vez. Njihova pripravljenost, da darujejo življenje drug za drugega, izhaja iz evangeljske ljubezni, ki so jo vsakodnevno negovali z udeležbo pri sveti maši, molitvijo in delom.

Življenje v luči poklicanosti in darovanja

Vsi trije pokojni so bili t. i. »numerariji« prelature Opus Dei: to pomeni, da so bili neporočeni laiki, ki so v polnosti živeli celibat v vsakdanjem življenju, opravljali svoje poklice in se obenem v polnosti posvečali oznanjevanju ter delu v prelaturi.

Predstavniki Opus Dei in njihovi prijatelji so po nesreči poudarili, da njihovo zadnje dejanje na zemlji ni bilo naključje, temveč neposreden odraz njihovega duhovnega življenja. Ustanovitelj Opus Dei, sv. Jožefmarija Escrivá, je namreč vedno poudarjal pomen globokega in pristnega prijateljstva ter pripravljenosti služiti bližnjemu do skrajnih meja.

Kot je ob tem zapisalo vodstvo prelature, so vsi trije »prijateljstvo živeli kot sveto vez«. Njihova pripravljenost, da darujejo življenje drug za drugega, izhaja iz evangeljske ljubezni, ki so jo vsakodnevno negovali z udeležbo pri sveti maši, molitvijo in delom.

Lourdes Creus, sestra pokojnega Vala, ki sta ga Schoenecker in Anthony poskušala rešiti, je za spletni portal National Catholic Register izjavila, da si oba moža odlikovanje »nedvomno zaslužita«: »Večno bom ostala njuna dolžnica. Ves čas premišljujem o njiju. Kdo še stori kaj takega, kar sta onadva storila za mojega brata? Precej neverjetno. Šlo je za sekunde. Sploh nista razmišljala, to sta imela v sebi.«

Odlikovanji za Schoeneckerja in Anthonyja bodo prevzeli njuni sorodniki, kot trajen spomin na moža, ki sta svojo vero izpričala z najmogočnejšim dejanjem ljubezni, darovanjem lastnega življenja.

Priznanje za izjemno človekoljubnost

Carnegiejevo odlikovanje za pogum podeljujejo posameznikom, ki se podajo v življenjsko nevarno razmere, da bi rešili življenje druge osebe. Pri ustanovi s tem priznavajo, da sta Matt Schoenecker in Matt Anthony pokazala najvišjo raven človečnosti in poguma, ko sta življenje svojega brata v Kristusu postavila pred lastno varnost.

Odlikovanji bodo prevzeli njuni sorodniki, kot trajen spomin na moža, ki sta svojo vero izpričala z najmogočnejšim dejanjem ljubezni, darovanjem lastnega življenja.